Po podatkih covid sledilnika je v državi 13.819 aktivnih okužbe z novim koronavirusom. Sedemdnevna in 14-dnevna incidenca ostajata visoki. Štirinajstdnevna incidenca na ravni države znaša 654, najvišja pa je v savinjski, primorsko-notranjski in goriški regiji, najnižja pa še vedno v Pomurju in Posavju. Sedemdnevna incidenca na ravni države znaša 301. Najvišja je v primorsko-notranjski in Savinjski regiji, najnižja v posavski in obalno-kraški.
Marsikdo si ne predstavlja, kaj pomeni intenzivna terapija
Hospitaliziranih je 636 covidnih bolnikov, 142 jih potrebuje intenzivno nego. Od tega se kar tretjina bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, zdravi v UKC Ljubljana. Kot je dejal specialist infektologije in intenzivne medicine Tomaž Vovko, jih zdravijo v posebni hali, ki je največji prostor za intenzivno nego, v kateri je kdajkoli delal. »Marsikdo si ne predstavlja, kaj pomeni intenzivna terapija. Bolniki, ki imajo covid-19, so kritično bolni, njihova pljuča pa so v zelo slabem stanju. Bolniki, tudi ko preživijo terapijo, so v slabem stanju. Nekateri ne morejo niti hoditi,« je posvaril Vovko.
Pojasnil je, da opažajo velike razlike v primerjavi s prejšnjima dvema valoma epidemije, saj je manj starejših bolnikov. Povprečna starost je okoli 65 let, imajo pa tudi relativno mlade, ki so stari okoli 40 let. »Starostne meje se premikajo navzdol. Prejšnji teden je umrl 42-letnik brez pridruženih bolezni. Takšnih primerov vidimo več kot v prejšnjem valu,« je pojasnil Vovko, ki razloge za to vidi predvsem v novih sevih virusa. »Drži, da imajo mladi boljše izhodišče, da preživijo in prebolijo bolezen v boljšem stanju kot starejši. A tudi pri mlajših so poteki zelo hudi,« je posvaril in pristavil, da je težko vedeti, kako resen potek bolezni bo imela posamezna oseba.
Specialist infektologije in intenzivne medicine je še poudaril, da je bistveno bolj varno, če se bolezen prepreči, kot pa da se jo preboli, zato poziva vse, ki imajo to možnost, da se čim prej cepijo.
Število bolnikov v bolnišnicah še vedno raste
Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar pa je povedala, da vse bolj opažajo širjenje nevarnega trenda, ko se ljudje želijo namerno okužiti s koronavirusom. »Opazili smo, da je pri ljudeh nevarna praksa, da se želijo na vsak način okužiti, da bi dobili potrdilo, da so virus preboleli. Poleg tega so različna poročila o goljufanju pri testih. Z večjo dostopnostjo do cepljenja se bo tudi to, da je nekdo že prebolel covid, verjetno umaknilo s seznama ugodnosti pri prehajanju čez mejo,« je dejala Logarjeva.
Z zmernim optimizmom sicer ugotavlja, da se je eksponentna rast novo okuženih po začasnem zaprtju države zaustavila, vendar pa to po njenih besedah še ne pomeni, da ukrepi niso potrebni. Število bolnikov v bolnišnicah in na intenzivnih enotah se namreč še vedno povečuje. »Ukrepi samega zaprtja se bodo pokazali skozi ta teden. Upamo, da bodo številke novookuženih ostale na isti ravni kot zadnjih 14 dni. Če smo se ukrepov zelo držali, pa lahko pričakujemo tudi manjše zniževanje teh okužb,« je povedala in dodala, da je bila negativno presenečena predvsem nad odzivom gospodarstva na zaprtje. »Pričakovali smo, da vsaj ljudem, ki imajo interes, omogočijo delo od doma. Okužbe na delovnih mestih so še vedno razmeroma pogoste. Na Portugalskem so zelo striktno odredili delo od doma in imeli zelo dobre rezultate. Zato apeliram na delodajalce, da tistim, ki to želijo, omogočijo delo od doma.«
Vodja svetovalne skupine se je dotaknila tudi samotestiranja v šolah, ki se uvaja za šolarje tretje triade osnovnih šol in za srednješolce. »Iz izkušenj iz Avstrije smo ugotovili, da je bolj racionalno, da se testiranje opravlja v šolah. V Avstriji so imeli v domačem okolju kar precej nepravilnosti in nedoslednosti. Bris se jemlje iz nosu – 2 centimetra od vhoda v nosnico, kar pomeni, da je preiskava manj invazivna kot bris samega nosnožrelnega prostora. Posnet je film in navodila, kako se testiranje izvaja,« je dejala. Kot je še dodala, je prednost takšnega testiranja predvsem, da se asimptomatske šolarje pravočasno izolira. »Želimo preprečiti sekundarne okužbe nekoga, ki je že boilan in tega ne ve,« je sklenila vodja svetovalne skupine.
