Pisanje o letošnjih filmskih nagradah postaja dolgočasno. Kitajska režiserka Chloé Zhao, ki je šele druga ženska dobitnica nagrade za režijo v 53-letni zgodovini podeljevanja baft, je na ameriških cestah posnela tako dober film o ljudeh, ki jim je gospodarska kriza leta 2008 vzela ekonomsko prihodnost, da očitno nikomur ne pade na kraj pameti, da bi glavno nagrado podelil komu drugemu. Tudi otoški oskarji, kot pred tem v začetku marca že zlati globusi, so bili zato pričakovano v znamenju Dežele nomadov, ki je ob sedmih nominacijah pobrala štiri bafte. Kot rečeno za najboljši film in režijo, pa tudi za fotografijo in glavno žensko vlogo. »Nagrado posvečamo nomadski skupnosti, ki nas je velikodušno sprejela medse. Z nami so delili svoje sanje, težave in svoj izrazit občutek ponosa,« je bila ob prejemu nagrade formalna Zhaova, ki je v nadaljevanju uradnost zamenjala s sproščenostjo: »Jutri bom mačkasta, ampak v Kaliforniji nisi nikoli pijan prezgodaj.«

A medtem ko je podelitev potekala virtualno in po pričakovanjih ter s prenosom televizije BBC, je v oči vseeno zbodla odsotnost nekaterih zvezdnikov, ki se podelitve niso udeležili niti spletno. Frances McDormand in Anthony Hopkins namreč najvišjega priznanja britanske filmske industrije nista uspela prevzeti virtualno, se je pa zato s kasnejšim zabavnim vklopom iz Walesa odkupil vsaj slednji. Bil je presenečen, saj se je največ možnosti pred podelitvijo pripisovalo Chadwicku Boseman za vlogo v drami Ma Rainey's Black Bottom, 83-letni Hopkins pa je nato post festum povedal, da je prekrit z barvo v miru slikal, ko je nenadoma iz sosednjega stanovanja zaslišal kričanje. »Sprva sem mislil, da sosedje gledajo nogometno tekmo,« je dejal, nato pa vendarle priznal, da je četrta igralska bafta »dobrodošel bonus« k čudoviti izkušnji na snemanju drame Oče. Stari maček je s tem postal tudi najstarejši dobitnik nagrade v kategoriji za glavno moško vlogo. Film o upokojenem inženirju z demenco, ki je hkrati nominiran za kar šest oskarjev, pa je slavil še v kategoriji za prirejeni scenarij.

Zabavno kljub spletni izvedbi

Podelitev baft je sicer letos iz znanih razlogov spletno potekala na dveh lokacijah, iz Los Angelesa sta se med drugimi oglašali Renée Zellweger in Rose Byrne, v Londonu pa ni šlo brez indijske igralke Priyanke Chopra Jonas in britanskega šarmerja Hugha Granta. Za nekaj smeha v znameniti dvorani Royal Albert Hall, ki je bila z izjemo gostiteljev tokrat zasedena približno toliko kot Čopova ulica v času policijske ure, je sicer poskrbela tudi deset let mlajša Yuh-Jung Youn, dobitnica bafte za stransko žensko vlogo. Ob prejemu nagrade je namreč opisala, kako je pred desetletjem obiskala angleški Cambridge, ki se ji je »zdel snobovski, a na dober način«. Južnokorejska igralka očitno ve nekaj o hudomušnosti, saj je prav z mešanico šaljivosti in nagajivosti kot babica iz Koreje zablestela v priseljenski drami Minari.

Drugo glavno nagrado, to je za izstopajoči britanski film, je v hudi konkurenci medtem domov odnesla Emerald Fennell, ki je režirala stilizirano triler komedijo o onemoglih ženskah in fantih, ki jih ne zanima soglasje. Njen prvenec Obetavna mladenka ji je prenesel še nagrado za izvirni scenarij, obe bafti pa bo sodeč po njenem zoom vklopu postavila na glamurozen klavir, ki je očaral celo zahtevne britanske medije. »Vsi sodelujoči so svoje delo opravili tako rekoč za vrečko čipsa,« je dejala ob prejemu druge nagrade in dodala: »Najraje bi šla od vrat do vrat in vas enega za drugim poljubila, a tega seveda ne smem.«

Tudi tokrat 'zgolj' nominacija za Aido

Med filmi, ki niso bili posneti v angleščini, je za razliko od zlatih globusov, ko je slavil Minari, britanska akademija za film in televizijo nagradila dramo o pijanih učiteljih Nažgani, pod katero je podpisan odlični Thomas Vinterberg, ki je letos slavil že na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. Za tujejezično bafto se je potegoval tudi film bosanske režiserke Jasmile Žbanić Quo vadis, Aida?, ki je nominiran tudi za mednarodnega oskarja.

A najbolj se je pod nosom vseeno znova obrisal črno-beli film o nastajanju Državljana Kana Mank, ki je po šestih nominacijah že ostal brez zlatega globusa, v nedeljo pa je bil ob istem izplenu nagrajen le za produkcijo. Manj kot dva tedna pred podelitvijo oskarjev torej na podlagi videnega stežka izumljamo toplo vodo, saj so z redkimi presenečenji jasni tako glavni favoriti kot potencialni glavni osmoljenci. Pretresi so seveda v preteklosti že dogajali, tako je bilo navsezadnje tudi lani v primeru vojne drame 1917 in južnokorejskega Parazita, a je letos vseeno malo verjetno, da 25. april ne bi bil zmagovalni krog za Deželo nomadov.