Če poskušamo opredeliti, kakšne so lastnosti gospodarstvenika, bi bilo to približno tako: dober gospodarstvenik mora imeti vizijo in biti usmerjen v dolgoročne cilje delovanja podjetja. Je tudi družbeno odgovoren, kar izkazuje s svojim odnosom do varovanja okolja, do zaposlenih in do širše skupnosti, v kateri deluje njegovo podjetje. Dobiček ni edino merilo uspešnosti poslovanja. Prizadeva si za ugled podjetja na trgu in v družbi. Takšno podjetje si bo ustvarilo dobro blagovno znamko, ki jo bodo ljudje znali ceniti in bodo pripravljeni za to plačati ustrezno »rento«. Uspešno in dolgoročno vodeno podjetje si bo ustvarilo »goodwill« (dobro ime), ki v bilanci stanja opredeljuje njegovo vrednost, to se na koncu potrjuje v dobri ceni delnice. Takšno podjetje je tudi finančno in kapitalsko ustrezno in daje zadovoljstvo lastnikom, zaposlenim in družbenemu okolju. To so torej lastnosti podjetja, ki ga vodi uspešen gospodarstvenik.

Pa poglejmo nekatere lastnosti delovanja Počivalška. Če kdo misli, da je gospodarstvenik že s tem, ker je nekoč delal v gospodarstvu, se globoko moti. Gospodarstvenik bi vsekakor moral imeti nekaj od prej opisanih lastnosti in mora biti tudi družbeno odgovoren. Naš Počivalšek pa zgradi tovarno, lakirnico, ki uporablja okolju škodljivo in nevarno tehnologijo, kar na vodovarstvenem območju in s tem potencialno ogrozi oskrbo s pitno vodo 100.000 prebivalcem. Na koncu ta tovarna niti ne zaposli obljubljenega števila delavcev. V postopkih pridobivanja dovoljenja za gradnjo tega škodljivega objekta je Počivalšek zaskrbljene državljane celo ozmerjal, da so ekoteroristi.

Podobno je Počivalšek pokazal svoj odnos do kulture in izrekel tisti znameniti stavek: »Kdor ne dela, naj ne je.« Taki potem celo prejmejo nagrado gospodarske zbornice, ki je danes vse kaj drugega kot družbeno odgovorna organizacija, je le navadna lobistična organizacija.

V sedanji koronakrizi je bilo sprejetih veliko nedoslednih in tudi škodljivih ukrepov na področju gospodarstva. Počivalškove turistične bone je tako možno uporabljati zgolj za prenočitve. Spremljajoče turistične dejavnosti, kot so gostinstvo, kultura in transport, pa so izločene in se s tem dela velika škoda tem panogam. Med drugim so prikrajšani manj premožni ljudje, ki si ne morejo privoščiti potovanja in stroškov v turistični destinaciji. Gostinski vrtovi so že šest mesecev zaprti, čeprav epidemiologi pravijo, da za to ni potrebe. O nabavi zaščitne opreme pa je bilo tudi že dovolj povedanega.

Vrhunec nerazgledanosti in neizobraženosti je Počivalšek pokazal na sestanku med vlado in rektorji slovenskih univerz zaradi zaustavitve vpisov na fakultete. Počivalšek je svetoval rektorjem in akademikom, naj poskušajo povečati vpis na študij natakarjev, šoferjev in gradbenih delavcev. Komentar na to Počivalškovo izvajanje zagotovo ni potreben.

Še precej podobnih primerov bi se dalo našteti, vendar bodi dovolj, ker že ti dokazujejo, da Počivalšek ni noben gospodarstvenik in tej panogi in družbi dela predvsem dolgoročno škodo. Sramota pa je, da si tak nekvalificiran človek celo pripravlja položaj direktorja državnega turističnega holdinga, potem ko bo odšel (bo izvržen) iz politike. O morali Počivalška kot politika pa se tako že vse ve.

Gorazd Cuznar, Črnomelj