Po četrtkovi najdaljši etapi (189,2 km) po Baskiji je včeraj sledila najbolj ravninska od skupno šestih preizkušenj od Hondarribie do Ondarroe (160,2 km) z zgolj tremi vzponi tretje kategorije. Po pričakovanju in napovedih je bila še najbolj podobna nedeljski rekreativni vožnji, v kateri pa so bile seveda tudi izjeme, ki so si zaželele dnevne slave in medijske pozornosti. Med zelo redkimi ubežniki je to v največji možni meri uspelo Dancu Mikkelu Honoreju in Čehu Josefu Černyju, klubskima kolegoma iz ekipe Deceuninck-Quick.step. Člana belgijske ekipe sta se pred ciljnim sprintom – v skladu s protikoronskimi protokoli – najprej pozdravila s stikom s komolci, nato družno prečkala končno črto, za nekaj centimetrov pa je bil (ne)namerno hitrejši 24-letni Honore pred tri leta starejšim Černyjem.

»Seveda sem zadovoljen in navdušen zaradi zmage. Toda glavnino posla je opravila odlična ekipa, ki naju je pripeljala v položaj v ciljnem sprintu. Bila sva dovolj močna, da sva si privozila nedosegljivo prednost pred tekmeci. Želel bi si, da bi bil na zmagovalnem odru na najvišji stopnički z mano tudi Černy, saj si je to brez dvoma zaslužil v enaki meri kot jaz, a žal to ni mogoče,« je po zmagi dejal Mikkel Frölich Honore, član belgijske profesionalne ekipe od leta 2019. Na letošnji dirki po Baskiji je poskrbel, da je Danska kot tretja država (za Slovenijo in Španijo s po dvema zmagama) postala tretja z etapnim skalpom. Kljub drugemu mestu se njegov klubski sotekmovalec Josef Černy iz Prage ni pritoževal nad razpletom, je pa za kolesarja s kar 186 centimetri telesne višine zamudil lepo priložnost za še eno odmevno mednarodno zmago. Na lanskem italijanskem Giru je dobil 19. etapo, leta 2018 pa je vrtel pedala na dirki po Sloveniji in na koncu osvojil sedmo mesto.

Razplet včerajšnje etape ni vplival na skupni seštevek, v katerem ostajata slovenska aduta na drugem mestu (Roglič, 23 sekund zaostanka) in Pogačar na petem (+0:43) v boju za skupno zmago. »Lahko rečemo, da je bil to najlažji dan na dirki. Toda to nikakor ne pomeni, da že od starta nismo dirkali na polno na sicer baskovski ravnini, ki pa je polna klancev,« je dejal Primož Roglič, nosilec zelene majice najboljšega po točkah. Zasavec se pred zadnjo etapo spretno izogiba bremenu favorita za skupno zmago na dirki: »Vsi smo že utrujeni po dolgem in napornem tednu. V Baskiji imam ob sebi zelo mlado ekipo, zato na mojih ramenih ni pritiska za skupno zmago. Vesel sem že zaradi etapne zmage na kronometru, v dirkanju uživam, v zadnji pa bomo dali vse od sebe. Veliko bo odvisno od taktike in strategije, 'na nož' pa bo šlo že od prvega kilometra.«

Tadej Pogačar je v skupnem seštevku zmagal na obeh letošnjih večetapnih dirkah, na katerih je nastopil – po Združenih arabskih emiratih in od Tirenskega do Jadranskega morja. A član ekipe UAE Emirates, ki je v Baskiji najboljši hribolazec, se ne obremenjuje s skupno zmago. Pred današnjo kraljevsko etapo, na kateri bo v komaj 111,9 kilometrih kar sedem kategoriziranih vzponov, za nameček pa je med najboljšimi dvanajstimi v skupnem seštevku le minuta in pol razlike, Tadej Pogačar pravi: »V Baskiji je lepo dirkati, zato je škoda, da je ostal le še en dan. Pred odločilno etapo se počutim super in sem zelo samozavesten, upam pa, da bo naša ekipa dobro razpoložena. Naš glavni cilj je ohraniti rumeno majico. Če slučajno ne bo kazalo dobro, bomo seveda improvizirali in ustrezno prilagodili taktiko. Videli bomo, kako močna bo konkurenca in kje se bodo začeli napadi. Vsak klanec bo pomemben, zato se bomo morali veliko pogovarjati. Verjamem, da je naš Brandon McNulty sposoben dobiti dirko.«