Civilna iniciativa Zaboršt Domžale je zbirala podpise za naknadni referendum o programu opremljanja stavbnih zemljišč, ki predvideva gradnjo krožišča na mestu današnjega križišča Kopališke in Krumperške ulice. Za gradnjo petkrakega krožišča bi morala občina namreč deloma poseči v območje Šumberka, ki je zaščiten kot gozd s posebnim pomenom.
Ali so zbrali dovolj podpisov, bo jasno v začetku prihodnjega tedna, ko bodo prešteli še elektronsko oddane podpise podpore, je dejal pobudnik referenduma Ivan Pšag. Čeprav se je rok za zbiranje podpisov iztekel 6. aprila, je civilna iniciativa upravno sodišče zaprosila za enotedensko podaljšanje roka. Pšag je pojasnil, da so jim težave povzročali ukrepi zaradi omejevanja širjenja epidemije, odločitev upravnega sodišča pričakuje prav tako prihodnji teden.
Nasprotujejo nestanovanjski gradnji
V srcu referenduma je nasprotovanje pozidavi območja južno od Kopališke ceste in zahodno od Krumperške ulice z nestanovanjskimi objekti, zaradi česar je tudi predvidena gradnja omenjenega krožišča. Grosupeljska družba Logo na teh zemljiščih načrtuje gradnjo poslovno-trgovske stavbe, poslovnega objekta in stavbe za opravljanje tehničnih pregledov.
Pšag, ki je prav tako občinski svetnik, je pojasnil, da je referendumska pobuda le eno izmed pravnih sredstev, ki jih bodo uporabili proti načrtovani gradnji. Vložili so namreč tudi tožbo proti občini in županu ter zaprosili za ustavno presojo. Ti postopki po Pšagovih besedah še niso zaključeni. Ustavno sodišče je pobudo obravnavalo v četrtek, a odločitev še ni znana.
Pšag opozarja, da je bilo sporno območje Zaboršta ves čas namenjeno stanovanjski gradnji in da je občina, ko je Logo dve parceli kupoval od družbe za avtoceste, sama navedla, da sta parceli namenjeni gradnji stanovanj. Da je bilo območje resnično predvideno za gradnjo stanovanj, potrjuje vpogled v prej veljavni dolgoročni občinski prostorski akt in tudi sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za sporno območje iz leta 2009. Slednji je navajal: »Območje je glede na prostorske planske akte občine opredeljeno kot stanovanjsko območje.« Takrat je pobudo za izdelavo prostorskega akta dala družba Ceeref, ki je nameravala graditi stanovanja, a je investicijo opustila in zemljišča prodala.
Umestili dejavnosti, ki »niso občutljive za promet«
Leta 2017 je župan Toni Dragar na pobudo Loga sprejel sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje, v katerem piše, da je območje »namenjeno pretežno bivanju«, da pa je zaradi bližine Kopališke ceste na severu tega območja smiselno umestiti dejavnosti, »ki niso občutljive za promet. Na severnem delu območja je izkazan investicijski interes za storitvene in poslovne dejavnosti.«
Na domžalski občini pravijo, da je bilo s takrat veljavnim prostorskim aktom za območje stanovanj »na splošno določeno, da so to območja, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem«. Kot spremljajoče dejavnosti na občini štejejo predvsem vse centralne dejavnosti, ki v mestih in krajevnih jedrih zagotavljajo oskrbo občanov. Ob tem so še dodali, da je pretežni del območja še vedno namenjen stanovanjem. Na nepozidanem južnem delu naj bi bila torej v občinskem podrobnem prostorskem načrtu še vedno mogoča gradnja stanovanj.
Potek sprejemanja prostorskega načrta
Postopek sprejemanja prostorskega načrta za Logovo investicijo je bil poln preobratov. Prvo branje predloga prostorskega načrta je župan uvrstil na sejo marca 2018. »Pred sejo smo krajani Zaboršta poslali dopis, da se ne strinjamo z nameravano spremembo OPPN, ker bi to bistveno poslabšalo prometno in bivalno okolje prebivalcev Zaboršta, Domžal in širše okolice,« pojasni Pšag. Potem ko je 16 svetnikov podprlo predlog o umiku te točke, je župan to tudi storil.
A na sejo junija 2018 je Dragar ponovno uvrstil to točko in občinski svet je osnutek prostorskega načrta potrdil. Na septembrski javni razpravi o predlogu prostorskega akta po Pšagovih besedah ni bilo niti župana niti predstavnika investitorja, večina pripomb in predlogov občanov pa ni bila upoštevana v nadaljnjem postopku. Končni predlog prostorskega akta naj bi svetniki sprva obravnavali na seji junija 2019, a je župan točko umaknil z dnevnega reda. Na naslednji seji septembra 2019 se je na dnevnem redu znova pojavil prostorski akt, a ga je župan ponovno umaknil. Ko se je pred decembrsko sejo leta 2019 trojica opozicijskih svetnikov opravičila, da se seje ne bodo udeležili, pa je Dragar tri dni pred sejo dnevni red razširil s točko o pozidavi v Zaborštu, ki jo je občinska koalicija tudi potrdila.
