Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek zbudil veliko pozornosti, ko je napovedal, da bo junija z dekretom ukinil znamenito elitno visoko Nacionalno upravno šolo (ENA – l’Ecole nationale d’administration), ki je nastala leta 1945 kot valilnica visokih kadrov.
Med drugim so iz nje prišli štirje predsedniki države, poleg Macrona tudi Francois Hollande, Jacques Chirac in Valery Giscard d'Estaing, ter osem premierjev in okoli sto ministrov. Mnogi si brez ENA ne morejo predstavljati študija za najvišje francoske uradnike. Nekateri zato menijo, da se bo samo spremenilo ime te visoke šole, v bodoče bo to nalogo opravljal Inštitut za javne storitve.
Simbol zbirokratizirane elite
ENA je v zadnjih desetletjih postala simbol vladajoče zbirokratizirane elite. Njeni najboljši študenti največkrat neposredno, brez daljše prave prakse in brez pravega stika z družbo, zasedajo najvišje položaje v Franciji, na primer v davčni in državni upravi. Polovico študentov na ENA predstavljajo otroci zaposlenih na visokih položajih v javnem sektorju, samo en odstotek jih ima očeta delavca. Macron se je za ukinitev te elitne šole dokončno odločil leto pred predsedniškimi volitvami, za ukinitev se že dolgo zavzema velik del Francozov. ENA je obtožena, da se v njej reproducira arogantna vladajoča kasta, ki je izgubila stik z realnostjo, ki nima domišljije, ki ne zna prevzeti pobude ne biti ustvarjalna in odločna. Menda pa se tudi ne zanima, kaj se dogaja z ljudstvom. Med drugim je bil ta očitek zelo prisoten pred dvema letoma ob gibanju rumenih jopičev, ko oblastniki, ki v resnici v veliki meri prihajajo iz ENA (na primer direktorji vladnih direktoratov), niso opazili, da z vse večjo obdavčitvijo goriva, s čimer so hoteli zmanjšati izpuste, ogrožajo življenjski standard Francozov na podeželju, ki so odvisni od avta kot prevoznega sredstva. Prav ob koncu gibanja rumenih jopičev spomladi 2019 je Macron že obljubil ukinitev ENA. Pravzaprav so ukinitev ENA obljubljali tudi vsi trije prejšnji predsedniki Francije, a tega niso izpeljali. Kot vse kaže, pa bo z Macronom drugače.
Med pandemijo pa se je spet izkazalo, da so oblastniki v Franciji preveč zbirokratizirani in da nimajo stika z realnostjo, saj je Francija imela težave z maskami (marca 2020 jih je primanjkovalo), testiranji (do srede marca 2020 jih je bilo komaj dvakrat več na dan kot v majceni Sloveniji) in cepljenjem (v prvem tednu cepljenja okoli novega leta je bilo cepljenih 509 Francozov). Zdaj pa Macron z ukinitvijo ENA dokazuje, da kljub sanitarni krizi želi spremeniti Francijo, kot si je to zastavil ob izvolitvi za predsednika leta 2017, potem ko je napisal knjigo z zgovornim naslovom Revolucija. Menda pa teh sprememb doslej ni mogel izvesti predvsem zaradi togosti francoske birokracije.
