Nemci v Sloveniji.
V zadnji številki »Letopisa Matice Srpske« je A. Melik (na str. 66–70) priobčil zanimiv članek, iz katerega izhaja, da je nemštvo v Sloveniji faktor, ki v številu prebivalstva stalno nazaduje in kot tak ne more imeti več političnega vpliva, da pa je njegova prava moč na gospodarskem polju, kjer bo še dolgo ostala.
Po statistiki iz l. 1921 se nahaja v naši kraljevini 513.742 Nemcev (število se je kasneje po regulaciji meje proti Romunski za kakih 10.000 duš zmanjšalo), od katerih odpade na Slovenijo 39.631; nemškega prebivalstva celotne kraljevine je v Sloveniji 7,88 %, v Sloveniji sami tvorijo komaj 3,75 % njenega prebivalstva. Vkljub temu majhnemu odstotku je ta narodna manjšina v Sloveniji pomembna, ker je Slovenija edina naša pokrajina, ki meji na kompaktno naseljeno nemško ozemlje in so narodno mešani kraji blizu meje; drugič pa zaradi tega, ker imamo v Sloveniji poleg pravih Nemcev tudi nemškutarje. (…) Ko se je pri ljudskem štetju l. 1921 zapisovalo pravo, etnografsko nemštvo, se je pokazalo število pravih Nemcev; ostalo jih je samo še 39.361, to je 36 % iz leta 1910. Težko je presoditi, koliko se med njimi še nahaja nemškutarjev. Število pa so zmanjšali pred vsem nekdanji »politični« Nemci in pa pravi Nemci, ki so se po prevratu izselili. (…)
Kompaktno so Nemci v Sloveniji kot agrarno prebivalstvo naseljeni samo na dveh mestih, na Kočevskem in v Apaški kotlini. V Kočevju so jih l. 1857 našteli 22.898, l. 1921 pa komaj 12.000, znak, da se med njimi naseljujejo Slovenci, ki so l. 1921 dosegli število 5300, t. j. 30,6 % celokupnega prebivalstva. Kočevje ni več izoliran otok s tujim jezikom, ampak narodno mešano ozemlje, na katerem število Nemcev stalno nazaduje, število Slovencev pa raste. V Apaški kotlini je Nemcev komaj kakih 3300.
Skoro vsi Nemci v Sloveniji se nahajajo po mestih, trgih in industrijskih krajih. Do prevrata so bili skoro samo Nemci vsi industrijski podjetniki, vsi višji uslužbenci in strokovnjaki in velika večina trgovcev. (…)
Slovenec, 22. februarja 1925
Nemcem se godi krivica?
Nemško časopisje doma in v inozemstvu še vedno tarna o strašnem zatiranju nemškega življa v naši državi, ker so bile med volilnim metežem v Bački nekoliko prerahljane kosti nemškemu voditelju dr. Kraftu. Iz pretepa se je napravila državna, da, naravnost svetovna afera. (…)
Toda z občečloveškega stališča pa so Nemci s tem napadom dobili jedva prve obresti, ki so jih prizadevali Slovencem stoletja in stoletja (…)
Naj naš mlajši rod tudi izve, kako se je Slovencem sodilo pred 23 leti na podedovanih tleh pod protežirano nemško nadvlado ter naj napravi paralelo med današnjim »zatiranjem Nemcev«, ki so v naši državi le raztreseni naseljenci, v kolikor niso celo naravnost odpadniki naše narodnosti.
Dne 9. avgusta 1899 je prišlo v Celje nad 100 Čeških visokošolcev-tehnikov, ki so priredili strogo znanstveno potovanje po Nemčiji in nato po Sloveniji. Ko so Nemci zvedeli za ta namen, so celjski mestni očetje takoj organizirali »vojni svet«. (…) Po mestu so magistratni uslužbenci pobirali podpise, naj bi se Čehom prihod v Celje sploh prepovedal, češ da se mora v Celju brezpogojno onemogočiti vsaka slovanska slavnost, ker se je sicer bati skrajnega. (…)
Ob prihodu vlaka je vojaštvo zaprlo glavno cesto pred kolodvorom ter so češki gostje morali hoditi po stranskih ulicah v Narodni dom, toda niti vojaki, niti orožniki niso mogli preprečiti, da bi divje rjoveča nemška druhal ne pretepala Slovencev in Čehov s palicami ter jih obmetovali s kamenjem in gnilimi jajci. Do »Narodnega doma« je bilo ranjenih 5 Čehov in več Slovencev. (…)
In kaj se je zgodilo napadalcem? Prav ničesar, ker jih oblasti niti izsledovale niso. Nikomur se ni dalo zadoščenje, nikomur se ni povrnila škoda. (…)
Slovenski narod, 24. februarja 1925
»Pokrajina je nemško kulturno pokopališče…« pravi BT o Sloveniji…
Neki Gerhard Hagenmyer je napisal v »Berliner Tageblattu«, dne 8. aprila t. l., obširen članek pod naslovom »Die untere Steiermark« in s ponaslovom: »Deutsches Bergland zwischen Drau und Sava«. Dasi smo navajeni čitati v nemškem časopisu neverjetne in gorostasne trditve o naši slovenski zemlji, je ta članek vzbudil pozornost predvsem radi tega, ker prihaja ob najbolj nepravem času, povrh pa so v njem trditve, ki so naravnost izmišljene in tako tendenciozne, kakor malokateri sličen članek v nemškem časopisju. (…)
Kar pisec v nadaljnjem navaja, smo bili navajeni slišati kvečjemu v kakšnem »Kampfku« ali drugemu najbolj zagrizenemu italijanskemu glasilu, ne pa v kolikor toliko resnem »Berliner Tageblattu«. (…)
Ne vemo, ali je pisec članka res tako zloben, da je to napisal iz lastnega nagiba, ali pa je nasedel kakemu mariborskemu hitlerjanskemu oznanjevalcu. Bodisi temu tako ali tako, gotovo je, da izvirajo informacije za ta članek, če že ne članek sam z nemško manjšinskih krogov v Sloveniji. To pa je obenem dokaz popolne nelojalnosti nemške manjšine, ki z lažnimi podtikanji spravlja našo državo ob ugled v inozemstvu. (…)
Slovenski dom, 10. aprila 1936
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
