Policisti, ki so jih tedaj povprašali po njihovih osebnih dokumentih, so v zapisnik zapisali, da so mladeniči povzročali hrup. Pa še to, da se je Mitja M. ob preverjanju identitete njegovih prijateljev »rahlo dvignil s klopi, pogledal policista v oči in s polno namero izpustil masiven plin iz črevesja v neposredni bližini čuvarja javnega reda«. Zaradi »kršenja spodobnosti in uredbe o hrupu« je zato študent v poštni nabiralnik prejel položnico s 500 evrov kazni. Mitja M., ki se je pritožil na upravno sodišče, zanika, da je namerno prdnil, in pravi, da so bili njegovi črevesni vetrovi posledica fižolovih žgancev, ki jih je jedel pri babici na Gradiščanskem. Nad kaznijo je bil povsem presenečen tudi zato, ker je bil po lastnih besedah ob domnevnem prekršku od policistov oddaljen štiri metre in ker se je eden od njih celo pošalil, da si bo najbrž moral preobleči spodnje hlače. Policisti na drugi strani trdijo, da je bil Mitja M. v času njihovega posredovanja provokativen in nekooperativen, ter so prepričani, da je prdnil zanalašč. Primer, ki je v javnosti vzbudil obilo zanimanja, o njem je poročal celo britanski Guardian, je zdaj dobil prvi sodni epilog. Upravno sodišče je policistom dalo prav, vendar je kazen znižalo na 100 evrov. V obrazložitvi, ki jo je sodišče na zaprosilo poslalo javni televiziji ORF, so zapisali, da prdec nima nobene »komunikacijske vsebine« in zato ne pomeni izražanja mnenja, ki bi bilo pravno zaščiteno kot svoboda izražanja, pa tudi če bi šlo za neke vrste komunikacijo, prdec presega meje dovoljenega, saj »se zdi te vrste ravnanje ustrezno za spodkopavanje in smešenje državnega reda«. Mitja M., ki je prepričan, da bi moralo biti v letu 2020 vendarle mogoče, da človek brez kazni prdne, kjer se mu zahoče, je napovedal, da se bo za svojo pravico boril na ustavnem sodišču.