Povsem naravna vzgoja rastlin iz takih semen brez teh pripomočkov ni mogoča. Carrera zato skuša z mrežo Čuvaji semen, ki jo je ustanovil pred 18 leti, spremeniti miselnost na podeželju. Kar 75 odstotkov starih semen in domačih rastlin je namreč že izginilo. V glavnem mestu Quito, prestolnici Ekvadorja, si čuvaji semen prizadevajo, da bi stara semena obvarovali pred izginotjem. Rešili so že okoli 3000 semen, ki jih pošiljajo kmetom po vsej državi. Carrera pravi, da se industrijska semena niso sposobna prilagoditi različnim krajem in različnim razmeram, prednost starih avtohtonih semen pa vidi tudi v tem, da imajo neke vrste identiteto, so del tamkajšnje kulture. Njegova mreža poskuša po eni strani pridelek iz teh starih semenskih vrst vrniti na lokalne jedilnike, po drugi strani pa prepričati kmete v ekološko pridelavo z uporabo starih semen. Za Josefino Lema nauk mreže čuvajev semen ni nič novega. Na njeni njivi vsako leto raste okoli 22 vrst koruze, med njimi bela, črna, rdeča in rumena. S čuvaji starih semen deli tudi njihovo navdušenje. »Če odkrijemo novo seme, ki ga še nismo poznali, je naše veselje neizmerno. Hočemo, da se to seme reproducira, da se okrepi in da se ga uporablja tudi v drugih deželah. Vsako posamično seme za nas pomeni cel svet,« pravi zdravilka iz plemena Kičva, ki se za vsako dobro letino materi zemlji zahvali s posebnim ritualom. Stara semena in znanja o njih so namreč v njeni vasi in njenem plemenu odločilna za preživetje.
Čuvaji semen
V Ekvadorju kmetje komajda še uporabljajo tradicionalna semena. Večina se jih je preusmerila na industrijske semenske vrste, ki v Latinski Ameriki niso domače. Javier Carrera pravi, da se kmetje s tem spuščajo v odvisnost od velikih koncernov, saj industrijska semena za uspešno letino zahtevajo tudi uporabo kemičnih zaščitnih sredstev.
Javier Carrera si s svojimi sodelavci prizadeva, da bi ekvadorske kmete prepričal v uporabo starih avtohtonih semen.
