Svetovni splet je skozi približno tri desetletja postopno postal del našega vsakdanjika in se v navezi s tehnološkim razvojem tako ali drugače dotaknil skorajda vseh področij življenja, od vsakodnevne komunikacije do poslovanja velikih podjetij. Tudi umetnostna produkcija seveda ni ostala izjema, a niti ne zato, ker si jo vsaj v zadnjem letu po sili razmer večinoma ogledujemo po spletu, ampak tudi in predvsem zaradi novih možnosti, ki jih je ponudilo digitalno okolje in ki so omogočile razvoj sila raznovrstnih oblik tako imenovane spletne umetnosti. Zato je morda vsaj do neke mere nenavadno, da so se tiste bolj »tradicionalne« umetnostne zvrsti, kakor sta denimo literatura ali gledališče, razmeroma poredko odločale za raziskovanje potencialov medmrežja – še redkeje pa so bile pri tem zares uspešne.

Celina kot ogromno igrišče

Med bolj znane in odmevne izdelke te vrste lahko morda uvrstimo kultno hibridno pripoved 17776, ki jo je na ameriškem športnem portalu SB Nation leta 2017 objavil Jon Bois, sicer športni novinar ter avtor vrste dokumentarnih videoserij. Neobičajna večmedijska stvaritev s podnaslovom Kakšen bo ameriški nogomet v prihodnosti? se je rodila iz avtorjeve zamisli, da poskusi napisati domišljijsko nadaljevanje enega od svojih dokumentarnih videoesejev o ameriškem nogometu, ki bi se dogajalo v daljni prihodnosti. Toda projekt, ki je bil prvotno mišljen bolj za zabavo, se je postopoma razvil v Boisovo najbolj obsežno delo, ki je nastajalo več kot leto dni, ob izidu – skupno 25 poglavij je bilo na prej omenjenem portalu v krajših časovnih razmikih objavljeno med 5. in 15. julijem 2017 – pa je že v prvih dneh pritegnilo milijone bralcev, poželo navdušene kritike ter prejelo tudi več nagrad. Ob laskavih opisih, kot so bili »neverjeten preplet umetnosti, domišljije in tehnologije«, »humorna mešanica med Italom Calvinom ter Petrom Hellerjem« in podobno, se je ta spletna serija uvrstila tudi v širši izbor za ugledno nagrado hugo v dveh kategorijah – za najboljšo novelo in najboljšo grafično zgodbo.

In za kaj pravzaprav gre? Dogajanje v zgodbi je umeščeno v leto 17776, ko vesoljska sonda Pioneer 9 po dolgih tisočletjih brezciljnega potovanja po vesolju razvije lastno zavest in stopi v stik z dvema drugima podobnima vesoljskima napravama; trije sateliti nato družno razpravljajo o stanju človeške družbe ter spremljajo tekme ameriškega nogometa, oboje pa je seveda nekoliko drugačno kakor danes. Ljudje so se namreč iz nepojasnjenega razloga že davno (natančneje, leta 2026) nehali starati in tudi rojevati, po zaslugi nove nanotehnologije, ki prepreči poškodbe in bolezni, pa so praktično postali nesmrtni. Vmes so razrešili večino družbenih težav ter se odrekli nadaljnjemu tehnološkemu razvoju, češ da bi ta kvečjemu škodoval načinu življenja, s kakršnim so povsem zadovoljni. Tako še vedno strastno spremljajo ameriški nogomet, le da tega zdaj igrajo na nekaj tisoč kilometrov dolgih digitalno določenih igriščih, ki se v ravnih pasovih raztezajo skozi mesta, gozdove in divjino ZDA, pri tem pa med drugim prečijo nebotičnike, avtoceste ali neprehodna gorovja, kar seveda pomembno vpliva na taktiko v igri (tekme lahko navsezadnje trajajo po več stoletij), poskrbi pa tudi za različne komične zaplete.

Prepletanje različnih medijev

To na videz preprosto vsebinsko izhodišče Bois nadgradi z dodelanimi liki, anekdotami iz ameriške zgodovine in slikovitimi osebnimi usodami, skozi njihovo prepletanje pa ameriški nogomet postane neke vrste prispodoba svojevrstnosti (a tudi protislovnosti) človeške narave; 17776 tako pod površjem obravnava nekatere temeljne bivanjske tematike, od vprašanja zavesti in iskanja smisla do premisleka človeške potrebe po igri ali vpliva tehnologije na naša življenja. Ta večplastnost obenem na inventiven način odseva tudi v sami zasnovi dela, ki ga sicer beremo (oziroma gledamo) na spletnih straneh, vendar se izmika jasnejši zvrstni opredelitvi, saj ga sestavljajo zelo raznovrstni elementi, ki se med seboj prežemajo – od besedila, dokumentarnih fotografij, zemljevidov, časopisnih izrezkov, satelitskih posnetkov in animacij do videov, ki zaznamujejo prehode med poglavji; večina besedila je napisana v obliki dramskega dialoga, kjer so posamični liki zastopani zgolj z različnimi barvami teksta. Prav domiselna izraba spletnega medija je požela precej pohval; po mnenju nekaterih naj bi 17776 celo odstirala »prihodnost branja na spletu«, kar pa se doslej ni ravno uresničilo.

Je pa ta »spletna drama«, kot bi jo morda lahko pogojno označili, medtem dobila tudi nadaljevanje v dveh delih. Na začetku lanske jeseni je bila na portalu Secret Base, ki je del spletišča SB Nation, objavljena hibridna novela 20020, v kateri se Bois osredotoča na univerzitetno tekmo ameriškega nogometa, umeščeno na skorajda 80.000 kilometrov dolgo igrišče, v njej pa se vračajo tudi glavni trije junaki (vesoljske sonde) iz 17776. Prav v teh dneh pa naj bi sledilo še dvanajst nadaljevanj tretjega dela z naslovom 20021.