Bolj ko bomo razvijali svoje spretnosti, bolj bomo učinkoviti pri delu, konkurenčni na trgu dela in bomo lahko razvijali svojo kariero v smeri, kot si želimo. »Spretnosti so ključnega pomena pri spodbujanju družbenega sodelovanja in vključevanja, saj ljudje z višjimi spretnostmi bolj zaupajo institucijam, so bolj dejavni v državljanskem in političnem življenju,« pravi Monika Zalokar iz Andragoškega centra Republike Slovenije.

»Vsak četrti prebivalec Slovenije ima prenizko razvite spretnosti, da bi lahko učinkovito deloval v vsakdanjem življenju in delovnem okolju,« se glasi eden od manj navdihujočih izsledkov mednarodne raziskave spretnosti odraslih – PIAAC. Kaj to pomeni za zaposlovalce in kaj za zaposlene?

Četrtina odraslih v Sloveniji v aktivni dobi (raziskava PIAAC je namreč zajela vzorec prebivalcev med 16. in 65. letom starosti) ima težave z branjem in razumevanjem enostavnih besedil. Čeprav so pri bralni pismenosti otroci in mladi v Sloveniji nekoliko nad povprečjem EU (glede na rezultate novejših primerjalnih raziskav, opravljenih pri mladih), je raziskava PIAAC razkrila razkorak med spretnostmi odraslih v aktivni dobi in spretnostmi še šolajoče se mladine. Odrasli so se namreč primerjalno z drugimi državami OECD in EU odrezali daleč pod povprečjem razvitih držav sveta pri vseh merjenih spretnostih. Slovenija se umešča med države z največjimi deležem aktivnega prebivalstva na najnižjih ravneh spretnosti. Višje deleže nizko usposobljenih od Slovenije imajo v Evropi samo še Španija, Grčija in Italija. Poudariti je treba, da raziskava ni merila (testirala) znanja, ampak spretnost uporabe znanja v različnih situacijah pri delu in vsakdanjem življenju. Zagotovo je na tem mestu treba postaviti vprašanje zaposlovalcem, podjetjem in načrtovalcem politik, ali delovna mesta v Sloveniji spodbujajo vseživljenjsko učenje, pridobivanje in ohranjanje spretnosti v aktivni dobi.

Če ima skrb vzbujajoče nizke dosežke v temeljnih spretnostih tako velik delež odraslih, potem se kot država srečujemo s problemom velikih družbenih razsežnosti, ki že zdaj določa položaj Slovenije v globalnem svetu. Raziskava PIAAC je med drugim pokazala, da 31 odstotkov oseb med 16. in 65. letom v Sloveniji, kar pomeni skoraj 400.000 odraslih, dosega najnižje ravni besedilnih in matematičnih spretnosti. Ocenjeno je, da bo polovica teh oseb morala biti na trgu dela še vsaj deset let, nadaljnjih 140.000 pa vsaj še 20 let. Poleg tega ima v Sloveniji 40 odstotkov ali skoraj 500.000 odraslih v starosti od 16 do 65 let zelo šibke spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih.

Kakšni so drugi slovenski dosežki pri merjenju temeljnih spretnosti odraslih? Katere spretnosti ste merili?

Med ključnimi rezultati pri merjenju besedilnih in matematičnih spretnosti ter spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, ki jih je merila raziskava PIAAC, lahko povzamemo še naslednje: odrasli v Sloveniji v povprečju dosegajo nižje rezultate od povprečja v OECD na področju besedilnih in matematičnih spretnosti ter reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Razlike med doseženimi rezultati so pri odraslih v Sloveniji večje od povprečja v državah OECD. Pri odraslih v Sloveniji se kažejo znatne razlike pri uspešnosti glede na starost, izobrazbo in družbeno okolje.

Na splošno so odrasli iz skupin, ki dosega najnižje rezultate pri merjenju besedilnih in matematičnih spretnosti in spretnostih reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju, zmožni brati le kratka in preprosta besedila ter uspešno uporabljati le preproste matematične operacije. Prav tako v zelo omejenem obsegu obvladujejo digitalne tehnologije, komunikacijska orodja in omrežja, zato imajo velike težave pri pridobivanju, razumevanju in uporabi podatkov in informacij. Zgovorni so na primer tudi podatki, da v Sloveniji branju pri delu namenjajo posebno malo časa tisti z nižjo izobrazbo, med 33 državami smo v Sloveniji na 29. mestu. Kljub temu da Slovenci med vsemi državami pri delu veliko uporabljamo IKT (2. mesto), zelo malo časa namenjamo reševanju kompleksnih problemov (komaj 26. mesto).

V okviru ACS ste razvili tudi spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti – SVOS, s katerim je mogoče brezplačno oceniti lastne spretnosti. Kako deluje?

Z možnostjo ocenjevanja spretnosti odgovarjamo na pomemben slovenski problem nizko razvitih temeljnih spretnosti pri odraslih. Vprašalnik SVOS daje možnost vsem odraslim prebivalcem RS Slovenije, da preverijo lastne spretnosti, poleg tega pa lahko izkoristijo tudi storitve brezplačnega informiranja in svetovanja v zvezi z učenjem in izobraževanjem. Odrasli se lahko za brezplačen dostop do vprašalnika obrnejo na lokalne točke SVOS v lokalnih okoljih po vsej Sloveniji, več informacij je na voljo na https//:svos.acs.si.

Kako ocenjujete trg dela, razkorak med velikim številom brezposelnih in »vojno za talente« na drugi strani?

Na trgu dela se dejansko soočamo z razkolom. Na eni strani se tudi kot posledica širjenja pandemije veča število brezposelnih, predvsem so ogrožene ranljive ciljne skupine. Ranljivi postajajo še bolj ranljivi in v teh negotovih časih še bolj vstopa v ospredje potreba po uporabi temeljnih spretnosti oziroma potreba po njihovi odlični razvitosti.

Po drugi strani se velik odstotek slovenskih podjetij spopada s težavami pri pridobivanju ustreznega kadra. S spremembo narave dela in vedno novimi zahtevami delovnih mest se od posameznika vse bolj zahtevajo različno znanje, spretnosti in veščine. Znatnega števila delovnih mest, ki obstajajo danes, v prihodnje verjetno ne bo več, zato je pomembno, da se v ustvarjanje prihodnje delovne sile ne vključujejo samo privabljanja, zaposlovanja in razvijanja novih potrebnih talentov, ampak da se tudi sistematično skrbi za ustvarjanje takih delovnih razmer, ki spodbujajo razvoj spretnosti vseh kategorij zaposlenih. Prav tako je treba posebno skrb nameniti programom izobraževanja in usposabljanja, ustvarjenim po meri podjetij in posameznih zaposlenih. Tako bi ustvarjali bolj zahtevna in tudi bolj humana delovna mesta, ki bi spodbujala zaposlene k vseživljenjskemu učenju, ohranjanju in razvijanju novega znanja in spretnosti.

Sploh za našo državo je značilno, da smo družba, ki se stara. V želji, da bi ohranili delovno silo veliko dlje kot doslej, je treba bolj sistematično načrtovati kariero posameznikov, ki so trenutna delovna sila in bodo v tej vlogi še mnogo let. Tako bodo lahko dlje časa ostali dejavni na trgu dela in ohranjali zaposlitev.

Monika Zalokar Andragoški center Republike Slovenije.