Prizori zadnjih nekaj dni z ulic unionističnih delov Belfasta in Londonderryja so vse preveč spominjali na ne tako davno severnoirsko preteklost. Namreč na tridesetletni spor med unionistično protestantsko skupnostjo (zagovorniki obstoječe unije Severne Irske z Britanijo) na eni strani ter nacionalistično katoliško skupnostjo (zagovorniki združitve z Irsko) na drugi. V času tega spora so vladali nasilje, polvojaške skupine, terorizem in bombe, ki so zahtevali več kot 3500 življenj. Konec vsemu temu je naredil velikonočni mirovni sporazum, ki je leta 1998 prinesel mir. Zdaj pa nemir spet kaže zobe tudi zaradi posledic, ki jih v Severni Irski čutijo zaradi brexita. V treh dneh nasilja so protestniki zažigali avtomobile in metali molotovke na policiste, med katerimi je bilo 41 poškodovanih.

Kontroverzni pogreb

Mnogi trdijo, da je bil sprožilec zadnjih izgredov in nasilja odločitev severnoirskega tožilstva, da ne bo kazensko preganjalo okoli dva tisoč ljudi, ki so se junija lani udeležili pogreba nekdanjega pripadnika teroristične skupine Irska republikanska armada (IRA) Bobbyja Storeyja in s tem kršili takrat veljavne omejitve, sprejete zaradi pandemije novega koronavirusa. Med pogrebci je bil tudi namestnik severnoirske premierke Michelle O’Neill, ki je član proirske nacionalistične katoliške stranke Sinn Fein, nekdanjega političnega krila Ire.

Probritanske unionistične stranke za odločitev tožilstva, da ne bo kazenskega pregona, obtožujejo poveljnika severnoirske policije Simona Byrna in zahtevajo njegov odstop. To zahteva tudi premierka Arlen Foster iz vodilne unionistične stranke. Policijski šef naj bi namreč povsem izgubil zaupanje protestanske skupnosti. Očitajo mu, da je omogočil množični pogreb, namesto da bi ga preprečil. Zagovorniki unije naj bi imeli občutek, da sta nacionalistična katoliška politična elita in Sinn Fein nedotakljiva. Premierka poudarja, da je lani v Severni Irski umrlo 17.000 ljudi, katerih svojci so se morali držati omejitev, sprejetih zaradi pandemije, in se niso mogli udeležiti za Severno Irsko značilnih množičnih pogrebov. Dejala je celo, da je Sinn Fein arogantna in da še vedno obstaja Irin vojaški svet, kar samo povečuje napetost.

Posledice brexita kot olje na ogenj

Odločitev tožilstva je bila morda sprožilec nasilja, a napetost v Severni Irski se je letos stopnjevala teden za tednom zaradi zapletov pri izvajanju severnoirskega protokola, ki je del brexitskega sporazuma o umiku Velike Britanije iz Evropske unije. Severnoirska pravosodna ministrica Naomi Long, ki je iz sredinske Stranke zavezništva in je neobremenjena z razhajanji med unionisti in nacionalisti, pravi, da je za izgrede vsaj delno kriva brexitska retorika ministrov v Londonu. Longova je dejala, da je bilo nasilje posledica kombinacije unionističnih protestov proti uspešnemu razbitju več unionističnih polvojaških tolp in nezadovoljstva, ki da vre zaradi laži vodilnih britanskih politikov o brexitu. Kritizirala je tako premierja Borisa Johnsona kot njegovega ministra za Severno Irsko Brandona Lewisa, ko je dejala, da je Johnson obljubil, da ne bo nobenih pregledov blaga, ki bo prečkalo Irsko morje, Lewis pa govoril, da po brexitu ne bo meje. »Vlada v Londonu je dobro vedela, da bomo brexit najbolj čutili v Severni Irski, kjer so vprašanja identitete tesno povezana z mejnimi vprašanji. Namesto da bi probleme odpravljala zakonito, se je odločila promovirati brezpravje s suspendiranjem severnoirskega protokola. Ljudem je obljubila neoviran pretok, pa tega ni. Zanikala je obstoj meja, čeprav te meje postavlja. Mislim, da so ta nepoštenost in te nejasnosti povečale jezo v delih naše skupnosti,« je dejala Logova. V Londonu pa še kar molčijo.