Vse to je bilo v letih pred sprejetjem naše ustave neštetokrat predmet poglobljenih razprav. V ustavo in zakon so prišle odredbe, ki ustrezno urejajo delovanje državnih organov v izrednih razmerah, da se zagotovi učinkovito odzivanje pooblaščenih služb in organov, še zlasti pa onemogoči zloraba izrednih razmer, čemur smo tukaj in sedaj priča. Kar se je dogajalo – in se še –, vzbuja sum, da odgovorni nalašč niso ukrepali, kot terjata ustava in zakon. Da nalašč niso prepustili izvršnih pooblastil predsedniku države (edini poleg poslancev neposredno izvoljeni osebi v državi), ki je dolžan izdajati odredbe z zakonsko močjo (člen 108 ustave), ko izredne razmere minejo, pa pred parlamentom – ko se spet sestane – »položiti račune«. Nobenega vpletanja politike in poslovnih interesov bi ne bilo. Strokovne službe in državni organi bi delovali promptno – sproti in učinkovito, državljanov ne bi begala politikantska (ali »poslovna«) računica funkcionarjev.

Andrej Lenarčič, poslanec prvega sklica DZ