To je bilo še eno množično sojenje obtoženim za poskus strmoglavljenja Erdogana, ki so mu sledile množične aretacije. Danes obsojeni so del skupine 497 obtoženih nekdanjih vojakov, tudi pripadnikov predsedniške garde, ki jim od oktobra 2017 sodijo zaradi povezav s poskusom državnega udara.
Obtožene so med drugim spoznali za krive poskusa spremembe ustavnega reda, napada na turško javno televizijo TRT, kjer so novinarje prisilili, da so prebrali izjavo pučistov ter da so napadli generalštab vojske.
Na dosmrtni zapor so obsodili bivšega podpolkovnika Umita Gencerja zaradi kršenja ustavnega reda, ker je uslužbence televizije prisilil k objavi izjave pučistov. Na dosmrtni zapor so obsodili tudi bivšega majorja Osmana Koltarla, ki je bil pristojen za varovanje predsedniške palače, pa tudi bivšega majorja Fedakarja Akco ter tudi bivšega polkovnika Muhameta Tanjuja Poshora, ker je vodil zasedbo televizije. Dosmrtni zapor je sicer najvišja kazen v državi, odkar so leta 2004 odpravili smrtno kazen.
Sodbe so izrekli v največji sodni dvorani v državi, ki so jo postavili v zaporniškem kompleksu Sincan v provinci Ankare prav za sojenja pučistom. To je po skoraj petih letih tudi zadnje tovrstno sojenje v prestolnici, poroča turška tiskovna agencija Anadolu.
Zaradi povezav z udarom so v Turčiji na dosmrtni zapor doslej obsodili že več tisoč ljudi. Med poskusom državnega udara v noči s 15. na 16. julij 2016 je umrlo 248 ljudi ter 24 pučistov.
Turčija obtožuje islamskega klerika Fethullaha Güllena, ki živi v ZDA, da je stal za udarom, kar pa ta odločno zanika. Od takrat so zaradi domnevnih povezav z njim v Turčiji prijeli več deset tisoč ljudi, racije pa se nadaljujejo. Več kot 100.000 zaposlenih v javnem sektorju pa so odpustili ali suspendirali.
