Za tokratno sneženje ne moremo reči, da nas je popolnoma presenetilo. V zgodnjih jutranjih urah se je uresničila že nekaj dni prej objavljena napoved meteorologov o obilnem sneženju, čeprav tako pozno v sezoni z neba navadno priplešejo le posamične snežinke.

V višjih legah dobrih 20 centimetrov snega

Teh je bilo tokrat res bolj malo v Prekmurju, na območju Slovenskih goric in Maribora, okoli pet centimetrov snega je zapadlo v Zgornjesavski dolini, zgolj za vzorec so se snežink razveselili najmlajši tudi na Obali. Zato pa je drugje snežilo toliko obilneje in snežna odeja se je debelila vse do zgodnjega popoldneva. Sneženje je najpozneje ponehalo v južnem delu Notranjske, na Kočevskem, v Beli krajini in na Dolenjskem. Tu je v nekoliko višjih legah zapadlo dobrih dvajset, po nižinah pa od pet do deset centimetrov snega. V osrednji Sloveniji ga je zapadlo med pet in deset centimetri. Po podatkih Arsa je bilo davi ob 8. uri največ novega snega na Zgornji Kapli, 21 centimetrov, pri Treh Kraljih na Pohorju so namerili 16 centimetrov, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa 12 centimetrov. Drugje je bilo davi pod deset centimetri snega. Največja skupna debelina snežne odeje je bila na Kredarici, tam je davi znašala dobrih 330 centimetrov, meter manj snega so izmerili na Voglu.

Zdrsi, trčenja, zmeda na avtocesti

Nemalo preglavic je sneženje povzročilo v prometu. Številni vozniki so namreč že zamenjali zimske gume za letne, policisti so tako poročali o zdrsih, zaprtih cestah, tudi nesrečah. Grozljiva nesreča na zasneženi glavni cesti od Medvod proti Jeprci se je zgodila malo pred 9. uro. Umrl je 42-letni voznik osebnega vozila. Po poročanju policije je vozil proti Medvodam ter zdrsnil in zapeljal na nasprotno stran ceste. Čelno je trčil v tovornjak, ki ga je nasproti pravilno peljal 36-letni voznik. Trčenje je bilo silovito. V odpadle dele vozil je trčila še 55-letna voznica osebnega vozila. Niti ona niti tovornjakar nista bila poškodovana, v povsem zveriženi pločevini pa je na kraju nesreče umrl 42-letnik. Cesta Kranj–Medvode je bila zaprta skoraj do 13.30, obvozi so potekali po stranskih cestah.

Ob 7.30 so se na treh koncih zgodile tri nesreče. V Tolminu sta dva avta trčila v tovornjak s prikolico, ki ga je zaneslo počez prek ceste. En avto je pristal v bližnji hiši, a na srečo poškodovanih ni bilo. Na cesti Kočevje–Ribnica v bližini Nove Ložine se je prevrnil kombi z otroki. Ko so prišli reševalci, so bili vsi že na varnem, naprej so jih odpeljali z avtobusom. En otrok se je lažje poškodoval. V naselju Topol pri Blokah je avtomobil zaneslo v drug avto, ki je imel pripeto še prikolico, v njej pa konja. Ena oseba se je lažje ranila, ena huje. Poškodovan je bil tudi konj.

Prava zmeda je kar nekaj časa trajala na primorski avtocesti, krajši čas tudi na štajerski. Zastoji so bili na cesti Razdrto–Senožeče v obe smeri, zaradi zdrsov tovornjakov je bila zaprta avtocesta pri Nanosu, štajerska avtocesta je bila nekaj časa zaprta pri Trojanah, zdrs tovornjaka je zaprl tudi regionalki med Postojno in Ilirsko Bistrico ter med Turjakom in Rašico. Malo po poldnevu je bilo zelo hudo na Rebernicah. Najprej je zdrs tovornjaka zaprl hitro cesto, nato so se tovornjaki usmerili na vzporedno cesto, a so obtičali tudi tam. Na tem koncu je težave povzročala tudi burja. Pozno popoldne so se razmere povsod umirile.

Aprilske snežinke niso redkost

Sneženje sredi aprila pri nas ni taka redkost, to se je zgodilo tako lani kot leta 2017, ko je bila snežna odeja marsikje debela tudi 20 centimetrov. Leta 2016 je močno snežilo konec aprila, kar je takrat skupaj z ohladitvijo povzročilo precej škode v kmetijstvu. Kot je razvidno iz arhiva Arsa, je sneg zelo presenetil leta 1907, ko so 29. aprila zjutraj po dolgotrajnem sneženju predvsem v alpskih dolinah in Ljubljanski kotlini izmerili za ta čas nenavadno veliko snega. V Bohinjski Bistrici in Sodražici pri Ribnici je bila snežna odeja visoka kar 40 centimetrov.

Večkrat se je zgodilo, da je snežilo v začetku maja, med drugim v letih 1957, 1965, 1979, 1981 in 1985. Leta 1985 so 3. maja zjutraj po močni ohladitvi in nočnem sneženju v nekaterih višje ležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meritev. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja dosegla dobrih 40 centimetrov. Za najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metri nadmorske višine Arso navaja 10. junij 1974 v naselju Nomenj v Bohinjski dolini. vl, pk