Iran in ZDA so včeraj na Dunaju začeli posredne, najbrž večmesečne pogovore, v katerih naj bi se državi dogovorili o vrnitvi k spoštovanju sporazuma iz leta 2015, po katerem je Teheran upočasnil svoj jedrski program, tako da ne bi mogel doseči primerne stopnje za izdelavo jedrskega orožja, ZDA pa so odpravile sankcije proti Iranu. Leta 2018, ko je bil predsednik Donald Trump, so se ZDA sporazumu odpovedale.
Ameriški pogajalci na čelu s posebnim odposlancem Bele hiše Robertom Malleyem, ki je imel pomembno vlogo pri nastanku sporazuma pred petimi leti, si ne delajo iluzij glede težavnosti pogajanj, vendar upajo, da bo po dveh mesecih pogajanj vendarle mogoče omejiti iranski jedrski program v zameno za odpravo ameriških sankcij, ki so v zadnjih letih močno prizadele iransko gospodarstvo, zlasti z mednarodnim embargom na iransko nafto.
Ameriška delegacija v sosednjem hotelu
V Teheranu so po vrnitvi Joeja Bidna v Belo hišo, tokrat kot predsednika, večkrat zavrnili tako neposredna kot posredna pogajanja z ZDA. Še v nedeljo je namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki vodi iransko delegacijo na Dunaju, zavrnil poročanje medijev, da se bodo v torek začela posredna pogajanja: »Na Dunaju se ne bomo ne neposredno ne posredno pogovarjali z ZDA.« Vendar je dodal: »Imeli bomo samo tehnične pogovore s petimi podpisnicami sporazuma o vrnitvi ZDA k dogovoru.«
V resnici se na Dunaju brez sodelovanja Američanov z iransko delegacijo pogovarjajo delegacije preostalih podpisnic, torej Francije, Velike Britanije, Nemčije, Rusije, Kitajske in EU. Prve pogovore je ruski član delegacije Mihail Uljanov včeraj na twitterju označil za uspešne. »Obnovitev sporazuma z Iranom ne bo hitra. Za to bo potreben čas. A najpomembneje je, da se je delo v tej smeri začelo,« je zapisal.
Predstavniki EU so tisti, ki posredujejo rezultate pogajanj z Iranci ameriški delegaciji. Zdi se, da bi Američani lahko ostali tudi v Washingtonu, tako pa so v sosednjem hotelu, morda v upanju, da bi se v prihodnjih tednih odprla možnost za neposredno srečanje z Iranci. »Za zdaj ne pričakujemo neposrednih pogajanj z Iranom. Vsekakor pa smo za to možnost odprti,« pravijo v ameriški delegaciji.
Dilema o tem, katere sankcije ZDA lahko odpravijo
Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Said Khatibzadeh je v ponedeljek na novinarski konferenci iranskim medijem dejal, da je edino vprašanje, ki se zastavlja, kako hitro bodo ZDA odpravile vse sankcije. Ponovil je stališče vrhovnega vodje Alija Hameneja, da Iran zavrača postopno odpravo sankcij: »Pri odpravi sankcij poznamo samo en korak, to je odprava vseh ameriških sankcij. V zameno je Iran pripravljen odpraviti ukrepe, ki smo jih sprejeli, ker je druga stran kršila sporazum.« Med temi sta zlasti bogatenje urana preko meje, ki jo je začrtal dunajski sporazum iz leta 2015, pa tudi omejitev nadzora Mednarodne agencije za jedrsko varnost.
Ameriški nasprotniki pogajanj s Teheranom pa menijo, da je Iran pri bogatitvi urana dosegel tako raven, da vrnitev k sporazumu iz leta 2015 ni več mogoča. Pogajanja bodo zapletena tudi zato, ker ni jasno, ali naj bodo med ameriškimi sankcijami, ki jih je treba odpraviti, tudi tiste, ki jih je Trump sprejel zaradi širitve iranskega programa balističnih raket, vmešavanja v države na Bližnjem vzhodu, domnevne podpore teroristom in kršenja človekovih pravic. Ali lahko sedanja Bidnova vlada res odpravi, na primer, sankcije proti iranski revolucionarni gardi, ki so jih ZDA razglasile za teroristično organizacijo, ali proti iranski centralni banki (na Dunaju so v iranski delegaciji tudi njeni predstavniki), ki naj bi financirala libanonski Hezbolah in palestinski Hamas, ki so ju ZDA in evropske države prav tako razglasile za teroristični organizaciji?
