Predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sta bila včeraj v Ankari. Visoki evropski obisk Turčije se je zgodil po vrhu Evropske unije pred dvema tednoma, na katerem je sedemindvajseterica tudi zaradi nujnosti obnovitve migracijskega sporazuma z Ankaro pokazala pripravljenost za ponovno oživitev precej ohlajenih odnosov s Turčijo. Njuna pot v Ankaro, ki je bila namenjena odkritemu pogovoru s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, pa ni bila samoumevna. Turčija je namreč v minulih tednih na več področjih znova povzročala preglavice Uniji – tretja največja prokurdska stranka HDP je pred dokončno prepovedjo delovanja, hkrati pa je Turčija izstopila iz istanbulske konvencije, katere namen je zaščita žensk in otrok pred nasiljem.

Ankaro sta evropska gosta zapuščala z jasnim sporočilom, da si Evropska unija s Turčijo želi konstruktivnega in obojestransko koristnega sodelovanja, vendar bo razvoj odnosov odvisen predvsem od turških dejanj. Ključno bo spoštovanje človekovih pravic.

Poziv za vrnitev h konvenciji

»Na Turčiji je, da zgrabi to priložnost,« je o ponujenem sodelovanju na področjih gospodarstva, migracij in krepitve stikov med državljani Turčije in EU dejal Michel. Evropska gosta sta Erdoganu ponudila postopno izboljšanje odnosov, ki pa se glede na turški odziv lahko obrne tudi v drugo smer. Zapletene odnose Evropske unije z dolgoletno kandidatko za članstvo namreč bremenijo številne kršitve človekovih pravic v Turčiji. Michel in von der Leynova sta v dobri dve uri trajajočih pogovorih Erdogana tudi pozvala, naj Turčija kot ustanovna članica Sveta Evrope premisli o svoji nedavni odločitvi za umik iz istanbulske konvencije.

Kmalu nova sredstva za begunce

Če se je v preteklosti med visokimi obiski o spoštovanju človekovih pravic govorilo precej diplomatsko, je bil tokratni ton evropskih gostov drugačen. Von der Leynova je jasno povedala, da turška pripravljenost na zmanjšanje napetosti v vzhodnem Sredozemlju ne bo zadostovala za izboljšanje odnosov. »Človekove pravice imajo absolutno prednost. O njihovem spoštovanju se ne moremo pogajati,« je poudarila. Z Erdoganom sta se pogovarjala tudi o nujnosti spoštovanja sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri bi uradna Ankara morala iz pripora izpustiti filantropa Osmana Kavalo in nekdanjega voditelja prokurdske stranke HDP Selahatina Demirtasa.

V diplomatski prtljagi svoje pozitivne agende za Turčijo sta imela voditelja evropskih institucij tudi finančne spodbude. Napovedala sta modernizacijo carinske unije in skorajšnjo predstavitev nove finančne podpore za okoli štiri milijone sirskih beguncev, ki jih na svojem ozemlju gosti Turčija. Točen obseg finančne pomoči še ni določen, bo pa ta tudi v prihodnje namenjena zagotavljanju osnovnih humanitarnih potreb beguncev, njihovemu izobraževanju, zdravstveni oskrbi in usposabljanju, da bodo lahko v bodoče prihodke zaslužili sami. »Migracijski dogovor med EU in Turčijo ostaja veljaven,« je poudarila von der Leynova. Hkrati je dejala, da mora Turčija spoštovati bistvo pet let starega dogovora: preprečevati nezakonite migracije v Unijo in sprejemati migrante, ki jim je kljub vsemu uspelo priti na grško ozemlje.

Na večje premike glede kandidature za članstvo v EU pa zaradi zadržanosti številnih članic Unije Ankara ne more računati.