Posameznik je sam odgovoren zase in za svoje počutje, pa vendar je v tem nenavadnem obdobju, ki ga krojijo ukrepi, povezani z zajezitvijo pandemije, težko ostati pozitiven in optimističen. Zastoj med štirimi stenami je pri marsikom sprožil stres, ki v veliki meri vpliva na naše zdravje. »Stres sam po sebi ni negativen, je zgolj naraven odziv psihofizične narave na stresne dogodke iz okolja oziroma natančneje na tiste dogodke, ki jih prepoznamo kot stresne, nevarne ali ogrožajoče. Stres je v osnovi nujen za naše preživetje, a do mere, do katere ga znamo obvladovati. Težava nastane, ko je za posameznika stresorjev preveč in ni ustrezno opremljen za njihovo obvladovanje. Kar vprašajte se, zakaj lahko nekdo prenaša stresne dogodke, pa je še vedno v redu, spet nekdo drug pa se že ob najmanjši težavi zruši,« je jasna psihologinja Brigita Vončina. Meni, da se stresu pogosto dela krivica, ker ga označujemo negativno: »Negativne so posledice, ki nastanejo zaradi naše nezmožnosti, da se ustrezno soočimo s stresom in ga obvladujemo. Je pa res, da večina ljudi ni najbolje opremljena z veščinami obvladovanja stresa ali pa je za njih neustreznih dogodkov enostavno preveč. Živimo v času, v katerem je treba nenehno biti na preži, biti fleksibilen, hkrati opravljati več stvari, razvoj gre naprej, mi pa mu ne zmoremo vedno slediti. Zato se pri vse več posameznikih pojavljajo težave psihofizične narave, lahko tudi hujše, ki so posledica številnih stresorjev, ki nas obdajajo.«

Priprava na neugodne okoliščine

Učiteljica joge Lea Avguštin meni, da je stres povsem naravno odzivanje človeka: »Je telesni, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem. Zaradi tega smo v zgodovini lahko preživeli, ko smo bežali pred sovražnikom. Šlo je za kratko obdobje, ko smo bili pod stresom. Vendar če stres postane dolgotrajen, kroničen, naš vsakodnevni spremljevalec, nas vrže iz ravnovesja. Ob današnjih zahtevah družbe se ne čudim, da je stres v delovnem okolju drugi največji zdravstveni problem v Evropski uniji in črna smrt 21. stoletja. Morda je prav pandemija priložnost, da začnemo stvari kot družba delati drugače.«

Na vprašanje, katere pristope lahko uporabimo za uspešno obvladovanje dejavnikov stresa, Avguštinova odgovarja, da so strategije in pristopi različni, tako kot je tematika stresa zelo široka: »Vse pa so veščine, ki se jih lahko naučimo in jih lahko uvrstimo v več različnih kategorij.« Po njenih besedah so pomembni priprava na neugodne okoliščine (upravljanje časa, vizualizacija – vnaprej predvidimo situacijo), obvladovanje čustev (zavedanje svojih čustev in kdaj dosežejo kritično točko, stili komunikacije – asertivnost, reševanje konfliktov glede na razloge, ki jih povzročijo različni cilji, različne vrednote in različne osebnosti), obvladovanje misli (na primer preusmerimo svojo pozornost na opazovanje nekega predmeta, miselne vaje, zavestno spuščanje misli, če so te nekoristne, zapisujmo si neprijetne misli in skrbi, saj zapisane misli pogosto izgubijo svojo moč) in skrb za dobro psihofizično počutje (pozitivno mnenje o sebi, uravnotežena zdrava prehrana, zmerna redna telesna vadba, kakovosten spanec).

Tretji mednarodni velnes kongres

Mednarodna NLP trenerka in NLP coachinja Marija Turnšek Mikačič navaja tehnike osebnega razvoja: čuječnost, nevrolingvistično programiranje, coaching in sebstvo, s katerimi si lahko ustvarimo življenje, polno veselja, zadovoljstva in izpolnitve, in ki poudarjajo sinergijo njihovega delovanja. Kot je pojasnila, čuječnost pomaga, da ljudje postanejo zavedni, da se globoko zavedajo sedanjega trenutka: »Ko postanejo pozorni na vprašanja (težave, ovire, čustveni pretresi), jim bo ta zavedajoč odnos prinašal zdravje. S poznavanjem nevrolingvističnega programiranja ljudje razumejo, kako notranje življenje deluje. Nevrolingvistično programiranje je kot 'programska oprema' (softver), ki jo uporabljajo možgani. Preprosto kodiranje znotraj programske opreme možganov lahko vpliva na spremembo njihovega delovanja. Poznamo model orodij nevrolingvističnega programiranja, ki imajo vse svoje elemente podprte v čuječnosti in sebstvu. Coaching je praktična disciplina in izkazala se je za zelo učinkovito pri pomoči osebnemu razvoju. Posamezniki posplošijo, brišejo in izkrivljajo podatke (metamodel).« NLP coaching, razloži sogovornica, želi spoznati, kako to nastane – povečuje posameznikovo izbiro in poveča prilagodljivost vedenja, omogoča različne poglede na lastne težave.

O stresu in marsičem koristnem, kar ugodno vpliva na naše duševno zdravje, bo tekla beseda tudi v torek, 20., in četrtek, 22. aprila, ko bodo v Ljubljani organizirali 3. mednarodni velnes kongres z naslovom Duševni velnes kot izbira za dobro duševno počutje. Na virtualni dogodek se lahko prijavite vsi, ki bi se radi postavili na pot osebne rasti in razvoja na različnih področjih življenja, se želite lahkotneje spopasti z izzivi časa, hrepenite po trdnih medosebnih odnosih in bi radi zgradili svojo lastno duševno odpornost. Udeležba je brezplačna, prijave sprejemajo na spletni strani www.velneskongres.si.