Okoli Bleda, po dolini Radovne, na Jezersko, Ljubljansko barje, Bloke ali Cerkniško jezero… To je le nekaj prijetnih in predvsem družinskim članom, od najmlajših pa do tistih v zrelih letih, prilagojenih kolesarskih poti, ki jih priporoča ljubitelj kolesarstva in navdušen udeleženec kolesarskih potovanj Simon Demšar. Z namenom, da ta priljubljeni šport približa vsem družinskim članom, je lani pri založbi Mladinska knjiga izdal knjigo Družinski kolesarski vodnik: 50 kolesarskih izletov po Sloveniji.
Izbira poti je zelo pomembna
Pri izbiri kolesarske poti za več članov z različno kondicijo in tudi pripravljenostjo na kolesarski potep je pomembno, da je ta čim bolj položna, čim manj prometna, po možnosti krožna in ustrezno dolga. Glede na razgibanost slovenskega terena in vse prometnice pa je take trase kar težko najti. »Nekatere poti za družinsko kolesarjenje po Sloveniji potekajo po odmaknjenih predelih, kjer morate za malico in pijačo poskrbeti sami, včasih pa tudi po makadamskih odsekih in razvejenem cestnem omrežju s številnimi križišči, kjer je potrebnih nekaj navigacijskih spretnosti,« pove avtor priročnika in poudarja, da naj razgledi in znamenitosti ne bodo edino merilo za izbiro poti. »Med kolesarjenjem človek tako in tako opazi podrobnosti in doživi marsikaj, kar se na koncu sestavi v neponovljivo zgodbo.«
Demšar še opozori, da se slovenski turistični ponudniki in država nasploh radi pobahajo s kolesarskimi potmi, vendar je realnost taka, da table kolesarje pogosto pripeljejo na prometne ceste ali se pot nenadoma konča. Zato je pred izbiro poti treba proučiti traso in se nanjo tudi ustrezno pripraviti.
Otroci negodujejo, odnehajo pa ne
Simon Demšar, sicer zaposlen kot učitelj geografije in angleščine na osnovni šoli, v ospredje postavlja predvsem rekreacijo, ki krepi duha in odnose. Tako pravi, da otroke kolesarjenje po naravi navda z občutkom svobode, hitrost jim v kri požene adrenalin, krajši vzponi pa jih motivirajo k tekmovalnosti.
»Otroci kolesarijo predvsem zato, da uživajo, in ne zato, da bi se pozneje hvalili, kako so premagali zahteven vzpon ali prevozili najdaljšo razdaljo v življenju. Ko so utrujeni ali soočeni s kilometri, še najbolj pa z vzponi, se hitro začnejo upirati. Tu je potrebne nekaj taktnosti, na primer, da si na vrhu vzpona ali na koncu poti nekaj prikolesarijo, kako dobroto za v lačen želodček, nekatere pa je morda lažje motivirati s tekmovalnostjo ali spet na kakšen tretji način, ki ga poznate samo vi. Videli boste, da se otroci le redko, če sploh kdaj, uprejo. Negodujejo ja, odnehajo ne! Naj bodo še tako nejevoljni, bodo na koncu vendarle ponosni na to, da jim je uspelo premagati težaven teren,« pravi avtor priročnika, ki poleg natančnih opisov izbranih kolesarskih poti po vsej Sloveniji uvodoma opozori tudi na pomen kakovostne kolesarske opreme, predvsem dobre kolesarske čelade, in na tehnično brezhibnost kolesa.
