Potem ko si je predsednik vlade Janez Janša uspešno podredil parlament, ko je državni svet izginil iz dnevnih poročil, ko predsednik države predstavlja le še predsednika vlade in ne več vseh državljanov, je pravzaprav kot ovira na vrsti ustavno sodišče kot garant varovanja ustave in zakonov. Volitve se uporabljajo za grožnjo in discipliniranje strankarskih interesov.

Pravzaprav je kar malo predvidljiva situacija po vseh bolj ali manj »uspešnih« potezah SDS in njenega vodje. Poskusi utišanja javnih medijev se sicer zdijo začasno »na čakanju«, a je vendar več kot jasno, da na tem področju vlada negotovost, načrtno kadrovsko postavljanje SDS svojih simpatizerjev in marsikdaj tudi odkrita bojazen, da se situacija lahko v hipu obrne v škodo vseh zaposlenih v sredstvih javnega obveščanja, kot tudi drugod.

Predlogi in mnenja neodvisnih institucij, kot so računsko sodišče, informacijska pooblaščenka, varuh človekovih pravic in podobni, so previdno nasprotujoči »odločnim« in »reševalnim« ukrepom predsednika vlade in raznih neformalnih svetov oziroma lobijev. Zastopniki interesov mednarodnega in domačega kapitala, vrh RKC, strankarski veljaki in še kdo si manejo roke. To je čas, ki ga morajo uspešno izkoriščati in tudi ga. Nam državljanom v škodo. Predsednik vlade pozornost uspešno preusmerja na mednarodno prizorišče. Tako prikriva nesposobnost vladanja ter reševanja zdravstvene krize in tudi že podrejenost zdravstvene stroke, kar milo rečeno resnično preseneča.

Krhko pravosodje se poskuša s posamičnimi odločitvami sicer upirati raznim ukrepom vlade oziroma njenega predsednika, a se vendar zdi, da časovno ni sposobno dohajati vseh avtoritarnih odločitev prvega v državi. Izstopa le še kakšna odločba upravnega sodišča, ki je v poplavi postopkov odločilo, kot je treba.

Državljani si prizadevamo z opozarjanjem, protesti in peticijami, ki pa so seveda praviloma spregledane.

Torej nas kdo sploh lahko reši? Zdi se, da ni izhoda. V vsem sistemu je očitno vsa politika v rokah enega človeka. Od njega je odvisno, ali bodo volitve ali pač ne. Ali bo zakon sprejet ali ne. Ali bo parlamentarna večina delovala v interesu državljanov ali enega človeka in ene stranke s svojimi sateliti.

Pa vendar so tudi mediji večinsko spregledali nekatera prizadevanja, in sicer razglasitev »nacionalnega sveta za demokratično spremembo volilnega sistema«, kar se je simbolno pet minut pred 12. uro zgodilo pred Univerzo v Ljubljani 25. marca 2021. Povedno je, da je bila navzoča od vseh vabljenih le predstavnica STA. Nekateri so se izognili tej »nenovici«, ki očitno ni »udarna« in zanimiva kot na primer dnevne neumnosti prvih ljudi v državi. Pa vendar je to poskus stopiti na pravo pot. Nekateri tega niso zaznali in prepoznali. Škoda.

Demokracija, ki je imamo vsi polna usta, je pravzaprav vsakodnevno prizadevanje za svobodo, mir, enakost, spoštovanje drug drugega ter sobivanje na tem svetu. Zato čestitke vsem, ki so aktivni za udejanjanje teh idej v življenju. Tudi za to, da se je pojavilo to še nerojeno dete – pobuda sprememb volilne zakonodaje. Nisem prepričan, ali bo to dete uspešno zagledalo luč sveta. A vseeno bi se v trenutnih razmerah, ki jih nekateri (še) ne prepoznajo kot ključne in življenjsko pomembne, počutil bedno, če si ne bi poskušal prizadevati ne le proti znani pokvarjeni oblastni eliti, temveč tudi za drugačno in bolj napredno pot. Z drugimi akterji, kot so sedaj v igri.

Miloš Šonc, Grosuplje