Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih treh mesecih letošnjega leta znašal 1,291 milijarde evrov, kar je skoraj polovica s proračunom predvidenega primanjkljaja za celotno leto 2021. Brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov bi primanjkljaj v prvih treh mesecih znašal 432 milijonov evrov. Občutnejši primanjkljaj v prvem četrtletju je sicer običajen predvsem zaradi plačila obresti, a je bil v prvih treh mesecih letos okoli dvakrat večji kot v enakem obdobju lani, je danes je v najnovejši publikaciji navedel fiskalni svet,
Prihodki so bili v prvih treh mesecih za en odstotek višji kot v enakem obdobju lani, odhodki pa za 37,5 odstotka, kar je predvsem posledica višjih stroškov dela. Protikoronski ukrepi z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna so marca znašali 332 milijonov evrov, v prvih treh mesecih letos pa 869 milijonov evrov. od tega večina ali 854 milijonov evrov na odhodkovni strani. Skupni neposredni učinek ukrepov od marca lani znaša 3,293 milijarde evrov skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 3,831 milijarde evrov.
Največ odhodkov zaradi dodatkov za zaposlene
Glavnino odhodkov zaradi novega koronavirusa so predstavljali dodatki zaposlenim v višini 102 milijonov evrov. Od začetka epidemije je bilo zanje namenjenih 418 milijonov evrov, od tega zaposlenim v javnem sektorju 394 milijonov evrov, največ v okviru ministrstva za zdravje.
Za izplačilo kriznega dodatka zaposlenim, katerih mesečna plača decembra ni presegla dvakratnika minimalne plače, je bilo marca iz proračuna izplačanih 60 milijonov evrov. Za plačilo nadomestila za čakanje na delo je bilo namenjenih 22 milijonov evrov, za temeljni dohodek samozaposlenim in ostalim upravičenim skupinam pa 20 milijonov evrov.
Temeljni dohodek za meseca januar in februar je prejelo v povprečju okoli 30.000 samozaposlenih, skupaj z ostalimi skupinami upravičencev pa okoli 36.000 oseb. Število ostaja precej manjše kot spomladi lani, ko je temeljni dohodek prejelo v povprečju okoli 45.000 samozaposlenih na mesec, vseh prejemnikov skupaj pa je bilo v povprečju na mesec okoli 50.000.
Za ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo januarja na osnovi izplačil do vključno 26. marca vključenih 55.500 oseb oziroma 7,1 odstotka vseh zaposlenih, kar je najmanj od začetka drugega vala epidemije oktobra lani. Zaradi povečane gospodarski aktivnosti se je delež zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, vključenih v ukrepe, znižal pod tri odstotke, medtem ko je aprila in maja lani znašal okoli 30 odstotkov, je še zapisal fiskalni svet.
