Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o vodah, ki jo je pred tednom dni sprejel državni zbor. Za veto je glasovalo 14 svetnikov, proti pa 19. Če bi državni svet (DS) predlog podprl, bi o noveli zakona vnovič odločal državni zbor (DZ), pri čemer bi bili za njen sprejem potrebni glasovi večine vseh poslancev, torej najmanj 46. Prejšnji teden je na glasovanju v DZ sicer novelo podprlo 44 poslancev.
Veto je predlagala interesna skupina negospodarskih dejavnosti, ki se pridružuje oceni strokovnih združenj in civilne družbe, da novela strokovno ni primerno utemeljena in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda. Svetnik Matjaž Gams je v imenu predlagateljev veta poudaril, da so nekaterim členom zakona nasprotovali »najboljši strokovnjaki, kar jih imamo v Sloveniji«. »Vsa stroka, s katero sem imel stik, meni, da je v nekaj členih preveč nejasnosti in so preveč odprta vrata tujemu kapitalu, da bo pozidal najlepše slovenske bisere,« je dejal.
Zakon namreč določa, da se na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer na podlagi vodnega soglasja in občinskega ali državnega prostorskega načrta med drugim dopušča tudi gradnja objektov v javni rabi ter enostavnih objektov. S tem se po ocenah interesne skupine odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi že zgolj z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. To lahko po njihovem privede do nepopravljive škode za pitno vodo, ekosisteme in zdravje ljudi po vsej Sloveniji.
Okoljski minister Andrej Vizjak je pomisleke predlagateljev zavrnil. Zakon po njegovi oceni posege na priobalna zemljišča zaostruje, in ne obratno, saj bo mogoče pod določenimi pogoji graditi le objekte v javni rabi, medtem ko je danes mogoča tudi zasebna gradnja. Ob tem pa zakon ponuja občinam bistveno več sredstev za urejanje vodotokov. »Letno bo na voljo okoli 22 milijonov evrov sredstev za vzdrževanje voda, kar je dvakrat do trikrat več kot doslej,« je poudaril Vizjak.
Svetnik Dušan Strnad, ki je prepričan, da se je pripravljalec zakona lotil sprememb z dobrimi nameni, je pozval k zaupanju v občine oziroma župane. Danijel Kastelic, član komisije DS za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, pa je bil kritičen do okoljskih gibanj. »Pet je mogoče takih, ki so podpisani z ustreznimi referencami, glavnina pa je bila kopiraj-prilepi, sicer z imeni in priimki, a to je bila poplava istega teksta. Tudi razna okoljska gibanja za zaščito tega in onega, ki jih imamo v Sloveniji nešteto, si bodo morala nazaj pridobiti zaupanje državljanov, da jim bomo verjeli.« je dejal Kastelic.
Za referendum več kot 40 tisoč podpisov
Civilno družbene organizacije Eko Krog, civilna iniciativa Danes, Mladi za podnebno pravičnost, Smetumet in Inštitut 8. marec so danes zjutraj v okviru kampanje Za pitno vodo v DZ oddale 9254 podpisov za zakonodajni referendum o noveli zakona o vodah. »Nesprejemljivo je, da zaščita pitne vode še vedno ni samoumevna. Predlagane spremembe so poglobile nezaupanje v delo ministrstva za okolje in prostor in jasno pokazale, da ima gospodarstvo prednost pred zdravjem ljudi. Zakon, ki je nepremišljen in nima nobene podpore v strokovni javnosti ter ima lahko dolgoročne posledice na stanje voda, ni v interesu državljanov Slovenije. Ohraniti moramo zdravo pitno vodo in prost dostop do obale,« je na današnji tiskovni konferenci ob predaji podpisov opozoril Miha Stegel s civilne iniciative Danes.
»Po več kot 53.000 podpisih peticije za pitno vodo in več tisoč podpisih za referendum je današnje glasovanje za veto v državnem svetu velik preizkus demokratičnosti in vizije prihodnosti Slovenije. Na tehtnici bo nekaj obljubljenih bombončkov, ki se jih z zakonom ponuja občinam za urejanje vodotokov, na drugi strani pa prihodnost enega najdragocenejših naravnih virov - zdrave, pitne vode. Županom na današnji dan sporočam: danes imate izjemno priložnost, da obranite naše največje bogastvo - pitno vodo,« je povedal Uroš Macerl iz Eko kroga.
Sara Štiglic iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost pa je ocenila, da politika s svojimi dejanji uničuje prihodnost mladih. »Zaskrbljujoče je, da je kljub temu, da bo z novelo zakona prišlo do hujšega poseganja v naravo in nenazadnje pitno vodo, za določene še vedno pomembnejši kapital. Mladi si želimo živeti dostojno, kar pa nam s takšnimi spremembami žal ne bo omogočeno. Za pravico do pitne vode se bomo borili do konca.« je dejala Štigličeva.
Predstavniki nevladnih organizacij so ob tem opozorili, da je bila novela v javni razpravi zgolj dva tedna in da so bile ključne sporne spremembe vložene šele po njej, zato javnost sploh ni imela možnosti, da bi se do novele opredelila. Takšno vodenje postopka je po njihovih opozorilih v nasprotju z mednarodnim pravom, še posebej z Aarhuško konvencijo, v nasprotju s pravom EU in v nasprotju s slovenskim zakonom o varstvu okolja.
Svojo pobudo za referendum je danes v državni zbor predalo tudi gibanje Zdrava družba in ji priložilo 33.670 podpisov. V gibanju, ki je zbiralo podpise pod pobudo Vode ne damo, so izpostavili »neverjeten odziv ljudstva, navkljub zaprtju države in praznikom«. »Tak množičen odziv državljank in državljanov je jasno sporočilo ljudske iniciative oblastem, ki je ignorirala naša upravičena pričakovanja, da se zaprtja države ne bo zlorabljalo za izvajanje zakonodajne dejavnosti oziroma sprejemanja spornih zakonov,« so zapisali, in poudarili, da »volivke in volivci več kot očitno ne pristajamo več na režimsko ignoriranje volje ljudstva in temeljnih vrednot človečnosti«.
Zbiranju podpisov so se pridružili tudi v opoziciji
Iniciativi za zbiranje podpisov za referendum o zakonu o vodah so se pridružili tudi v SD in Levici. »Socialni demokrati smo že ob obravnavi novele zakona v državnem zboru napovedali, da v kolikor bo zakon, ki ogroža ustavno pravico do pitne vode, sprejet, si ljudje zaslužijo, da povedo, ali pristajajo na ogrožanje naravnih vodnih virov in nižanje že doseženih standardov varovanja slovenskih voda,« so danes zapisali v SD. Sporni zakon o vodah bi namreč po njihovem prepričanju ogrozil kakovost podzemne vode, saj omogoča gradnjo visoko onesnažujočih objektov na samih vodovarstvenih območjih. Zato verjamejo, da je treba zakon o vodah, »ki je bil sprejet na hitro, nepremišljeno in nestrokovno«, čim prej izničiti.
»Ker nam spornega zakona, ki omogoča privatizacijo javnih površin ter ograjevanje in omejevanje dostopa do površinskih voda, ni uspelo ustaviti v parlamentu, zahtevamo, da o tem vprašanju odločajo prebivalke in prebivalcu Slovenije,« pa so v sporočilu za javnost navedli v Levici.
