Jordanci so zgroženi in pretreseni. Kralj Abdulah II., ki je zaradi gospodarske krize ob pandemiji vse manj priljubljen, je prek načelnika generalštaba odredil hišni pripor za svojega polbrata Hamzo bin Huseina, ki ga imajo ljudje radi zlasti zaradi nasprotovanja korupciji in revščini množic. Aretiranih je tudi več pomembnih osebnosti, ki so delale za kralja, med njimi dva tesna sodelavca princa Hamze. Uradna sporočila za javnost, iz katerih nekateri sklepajo na državni udar, so skopa in postavljajo več vprašanj, kot dajejo odgovorov. Javno mnenje pa se je povsem razdelilo na dva nasprotna tabora.

Preventivni ukrep

Zunanji minister Ajman Safadi je v nedeljo na novinarski konferenci obtožil princa Hamzo, nekdanjega kraljevega svetovalca Basema Avadalaha in še »okoli 15 drugih osebnosti«, da so hoteli destabilizirati državo. Pri tem ni povedal, kaj naj bi destabilizacija konkretno pomenila. Skliceval se je na tajne službe, ki so spremljale omenjene osebe »zelo dolgo obdobje« in razkrile »njihove stike s tujimi silami«. Ni povedal, katere so te tuje sile.

Večina komentatorjev, ki poznajo Jordanijo, je prepričanih, da je šlo bolj za preventivo in za boj s političnimi nasprotniki, ne pa za preprečitev državnega udara. Kralj Abdulah naj bi hotel izkoristiti ameriško podporo za to, da se zoperstavi vse večjemu savdskemu vplivu, ki ga pooseblja že omenjeni Avadalah, v zadnjih letih svetovalec savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Sicer je Riad, enako kot druge arabske prestolnice, pohitel in izrazil podporo kralju Abdulahu in njegovim ukrepom za »ohranitev stabilnosti države«. Poudariti velja, da v zadnjih mesecih zlasti islamistični poslanci ostro napadajo januarski sporazum z ZDA, po katerem bi imeli oboroženi ameriški vojaki svobodo gibanja v Jordaniji.

Razveljavil očetovo voljo

Kralj Abdulah pa tudi ve, da je princ Hamza zelo priljubljen in da bi zdaj, ko je država z velikim številom okuženih in ob zaprtju v težki gospodarski situaciji, lahko postal njegov tekmec za oblast. V resnici mnogi Jordanci v Hamzi vidijo rešitelja, tudi zato, ker spominja na svojega očeta, kralja Huseina (1935–1999). Na Hamzo so v zadnjih tednih računali tudi protestniki proti korupciji, ki so usmerjeni tudi proti kraljici Raniji.

Abdulah II. je leta 2004 odstavil Hamzo kot prestolonaslednika v korist svojega sina Huseina, kar je v nasprotju z voljo Abdulahovega očeta, kralja Huseina, ki je Hamzo imenoval »veselje za moje oči«. Zdaj pa mu je 59-letni Abdulah II. omejil svobodo gibanja po tem, ko se je 41-letni Hamza sestal z voditelji več plemen, pri katerih naj bi poskušal dobiti podporo. Hamza, ki je na twitterju vsekakor kritičen do oblasti in v neposrednih srečanjih z ljudmi, pa ni nikoli postavil pod vprašaj svoje lojalnosti do polbrata Abdulaha.