Današnje parlamentarne volitve na Grenlandiji, največjem otoku na planetu z vsega 56.000 prebivalci, bodo z velikim zanimanjem spremljali tudi v prestolnicah velikih svetovnih gospodarstev. Verjetno bodo odločilne za usodo rudarjenja na bogatem nahajališču redkih elementov, ki so nepogrešljivi v sodobnih tehnologijah in za katere poteka globalna tekma. Posredno je s tem projektom povezano tudi vprašanje morebitnega odločanja o samostojnosti Grenlandije, ki sodi pod Dansko, vendar ima pravico razglasiti neodvisnost.
Rudnik usoden za koalicijo
Rudnik Kvanefjeld na skrajnem jugozahodu Grenlandije bi po trditvah zagovornikov prinesel otoku znaten dotok finančnih sredstev, po navedbah kritikov pa veliko okoljsko in zdravstveno tveganje. Gre za bogat vir, po oceni ameriške vladne agencije za geološke raziskave USGS je tam sedmo največje nahajališče na svetu in največja še nedotaknjena zaloga sedemnajstih redkih elementov, ki so potrebni za izdelavo mobilnih telefonov, električnih vozil, orožja medicinske opreme… Za te elemente poteka globalna konkurenčna tekma in so bili eden od razlogov, da je prejšnji ameriški predsednik Donald Trump Danski predlani predlagal odkup Grenlandije. Njihova vodilna proizvajalka je Kitajska, ki jih nakoplje 140.000 ton na leto (vsa svetovna proizvodnja pa je 240.000 ton po podatkih USGS).
Pri rudniku Kvanefjeld je v ospredju avstralsko podjetje Greenland Minerals, ki je v približno desetinski kitajski lasti. Podjetje ima potrjeno okoljsko dokumentacijo, ne pa tudi dokončnega dovoljenja za rudnik, okoli katerega na Grenlandiji že dlje časa poteka živahna javna razprava.
Nestrinjanje o projektu je tudi razlog za predčasne volitve, saj je razbilo dosedanjo koalicijo. Dosedanji premier Kim Kielsen iz vladajoče levosredinske stranke Siumut je bil rudniku naklonjen, toda potem je na strankarskih volitvah izgubil proti Eriku Jensnu, ki je do rudarjenja bolj zadržan. Ker Kielsen po porazu ni hotel odstopiti kot premier, spor okoli rudnika pa se je zaostril, je iz vlade izstopila manjša desnosredinska Demokratska stranka in vladne večine je bilo konec. Glavna volilna konkurentka stranki Siumut je levičarska Inuit Aqatakigit (Skupnost ljudi ali AI), ki rudniku nasprotuje.
Denar od projekta korak k osamosvajanju
Zagovorniki rudnika trdijo, da bo Grenlandiji prinesel nujno potrebno razvejanost gospodarstva, ki sloni skoraj izključno na ribištvu (ta predstavlja 90 odstotkov izvoza) in turizmu, prizadetemu zaradi pandemije. Trdijo tudi, da bi zavrnitev projekta poslala slab signal vlagateljem v rudarjenje drugje na otoku, kjer so najbolj prisotne Kanada, Velika Britanija in Avstralija. Kritiki pa trdijo, da bi projekt ogrozil okolje, ribištvo, turizem in zdravje zaradi onesnaženja, sploh ker je v rudniku navzoč tudi radioaktivni uran.
Ekonomska dimenzija je povezana tudi z osamosvojitveno. Grenlandija je finančno odvisna od dogovorjene danske finančne injekcije, ki znaša približno pol milijarde evrov na leto, kar pokrije pol proračuna otoka. Če bi rudnik res prinesel 200 milijonov evrov na leto, kot obljubljajo vlagatelji, bi to odvisnost zmanjšali in lažje razmišljali o osamosvojitvi. Otok, ki bi bil enajsta največja država na svetu in kjer je oporišče ameriških vesoljskih sil, ima pravico do razglasitve neodvisnosti. Dobil jo je z razširitvijo avtonomije leta 2009, ko je prevzel tudi nadzor nad sodstvom in policijo.
Ankete napovedujejo zmago na volitvah stranki AI, ki zagovarja samostojnost, kot jo še nekaj večjih strank, vendar pa raziskave javnega mnenja o tem vprašanju kažejo precej mešano sliko razpoloženja prebivalcev.
