Nato je v januarju 2021 vlada redno uskladila pokojnine za 2,5 odstotka, kar pa je za odstotno točko manj, kot bi morala po zakonu (Zpiz-2) glede na rast plač in življenjskih stroškov. To uskladitev je vlada uvedla kar po zakonu o proračunu in s tem zaobšla Zpiz-2.

DeSUS in njihovi poslanci pa se hvalijo, kaj vse so dosegli za upokojence v koaliciji z Janševo vlado. Vendar že kratek izračun navedenih »neuskladitev« pokaže, da pokojnine danes še vedno zaostajajo za 4,6 odstotka, kot bi morale biti po Zpiz-2. Če bi se pokojnine v celoti uskladile, bi vsak upokojenec dodatno dobil več kot polovico pokojnine na leto in ne bi bili potrebni socialni dodatki, s katerimi se hvali Janševa vlada. Upokojenci so tako danes edina skupina prebivalcev, ki še vedno plačuje ceno zablod prejšnjih vlad. Na pragu pa je že nova ekonomska kriza in ne moremo si predstavljati, kakšne obremenitve bodo spet morali prenesti upokojenci.

Z rednimi uskladitvami pokojnin in izvajanjem pokojninske zakonodaje bi se socialni položaj upokojencev bistveno izboljšal. Pri tem je treba opomniti, da že leta traja trend zmanjševanja prispevkov iz bruto plač, zato se razmerje med povprečno neto plačo in pokojnino še nadalje poslabšuje, tako da danes pokojnine pomenijo le še 57 odstotkov povprečne neto plače. V nam primerljivi Avstriji z enakim Bismarckovim pokojninskim sistemom pa je povprečna pokojnina 89 odstotkov neto plače. Razmerje med plačami in pokojninami v Sloveniji je med najslabšimi v EU. Tudi delež pokojnin v BDP je bil v letu 2019 v Avstriji 14,5 odstotka, v Sloveniji pa samo 9,6 odstotka.

To so problemi, s katerimi bi se morali ukvarjati v stranki DeSUS, pa tudi njihovi poslanci, za katere se ne ve, koga sploh predstavljajo. Starejša populacija je dejansko diskriminirana na vseh področjih, od zdravstva, skrbi za starejše, domov za upokojence… Zdi se, da je nova samostojna država Slovenija nehumano izkoristila svojo starejšo populacijo, ki je ustvarila premoženje te države. Med drugim pa je zadolžila mlade in še bodoče generacije, ki bodo morali odplačevati ogromne dolgove države, ki znašajo kar 20.000 evrov na prebivalca. Za primerjavo, leta 1991 je bil nominalni dolg na prebivalca 1000 evrov.

Ob koncu tega prispevka lahko ob trideseti obletnici samostojnosti Slovenije rečemo samo še »hvala« vsem politikom, ki so nas pripeljali v takšno situacijo. Mogoče pa je pri nas potreben kak proces, ki bi razčistil zablode poosamosvojitvenih vlad in politikov.

Gorazd Cuznar, Črnomelj