DZ je novelo zakona o vodah ob kritikah opozicije do sprememb, povezanih s posegi na vodna in priobalna zemljišča, sprejel minuli torek. Predlagane spremembe so v zadnjih tednih delile javnost. Čeprav sta okoljsko in gospodarsko ministrstvo enega od spornih členov umaknila, strokovna združenja in nevladniki z novelo niso zadovoljni. Gibanje Zdrava družba je začelo celo z aktivnostmi za razpis zakonodajnega referenduma.

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je v obrazložitvi predloga za veto, ki je objavljen na spletni strani DS, zapisala, da je bila novela zakona o vodah sprejeta brez strokovne obravnave, ki bi omogočila tehten razmislek o ključnih posegih na področju varstva voda in bi v javni razpravi zanje pridobila tudi širše družbeno soglasje.

Zakon določa, da se na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer med drugim dopušča tudi gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, so v predlogu za veto spomnili v interesni skupini.

S tem se je, kot so poudarili, razširila možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. »Zakon namreč odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda,« so navedli in dodali, da to lahko privede do nepopravljive škode za pitno vodo, ekosisteme in zdravje ljudi po vsej Sloveniji in je v nasprotju z ustavnimi pravicami.

Novela po mnenju interesne skupine ni strokovno in primerno utemeljena in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda ter ne upošteva veljavne nacionalne in evropske zakonodaje, ki določa pravni okvir za varovanje zdravja ljudi, narave in okolja pred škodljivimi učinki vsakršnega obremenjevanja voda.

Poslabšanje stanja vodnih in obvodnih habitatov živalskih in rastlinskih vrst zaradi razširjenih možnosti za gradnjo objektov bo lahko po mnenju interesne skupine negativno vplivalo na biotsko raznovrstnost. Možen povečan obseg gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih pomeni tudi povečan in nesprejemljiv vpliv na zavarovana območja in zavarovane vrste ter njihove habitate. Posegi lahko vplivajo tudi na poslabševanje stanja podzemnih voda, ki so v Sloveniji najpomembnejši vir pitne vode, poudarjajo.

Pristojna komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je sicer v okviru zakonodajnega postopka podprla predlog novele zakona o vodah. Zdaj bo še pred torkovo izredno sejo DS morala svoje povedati o predlogu za odložilni veto. Če ga bo DS nato podprl, bo o noveli zakona vnovič odločal DZ, pri čemer bodo za sprejem zakonske novele zdaj potrebni glasovi večine vseh poslancev, torej najmanj 46. Na torkovem glasovanju v DZ je sicer novelo zakona o vodah podprlo 44 poslancev.