Tokratne volitve na Škotskem bodo veliko več kot bitka za oblast. Rezultat utegne odločilno vplivati na to, ali se bodo Škoti kmalu vnovič odločali o odhodu iz Združenega kraljestva, ki je po združitvi angleškega in škotskega kraljestva nastalo leta 1707. 314 let pozneje je bolj razdruženo kot kadar koli. V največji meri zaradi brexita, ki ga je zavrnilo 64 odstotkov Škotov, v manjši meri zaradi epidemije novega koronavirusa. Škotska pa je sedem let po prvem referendumu o neodvisnosti leta 2014, na katerem se je za odhod iz Združenega kraljestva izreklo 45 odstotkov Škotov, proti pa 55 odstotkov, razklana na dvoje.
Bivši premier z novo stranko
Tako kažejo ankete javnega mnenja. V zadnjem obdobju so bili vse bolj v prednosti zagovorniki neodvisnosti, zdaj sta tabora povsem izenačena (50:50). Raziskave tudi kažejo, da bo stališče do neodvisnosti pri volilcih odločilno za to, katero stranko bodo podprli, kar je sprožilo srdito politično bitko. Od leta 2007 vladajoča Škotska nacionalna stranka (SNP) ter Zeleni obljubljajo nov referendum o neodvisnosti. Konservativci, laburisti in liberalni demokrati mu nasprotujejo. Medtem ko velika večina volilcev, ki so za neodvisnost, podpira isto stranko (87 odstotkov SNP, 11 odstotkov Zelene), so glasovi nasprotnikov osamosvajanja razpršeni po različnih strankah (48 odstotkov za konservativce, tretjina za laburiste, šest odstotkov za liberalne demokrate).
Glavni razlog, da so zagovorniki neodvisnosti izgubili prednost, je osebni in zelo javni politični obračun med premierko in vodjo SNP Nicolo Sturgeon ter njenim predhodnikom Alexom Salmondom. Ta je politično škodoval Sturgeonovi, a je na koncu vseeno potegnil krajši konec, saj mu premierke ni uspelo vreči s položaja z obtožbami o namernem zavajanju javnosti in parlamenta, ko je slednji razčiščeval obtožbe o spolnem nadlegovanju, ki so letele na Salmonda. Salmond je nato prejšnji teden ustanovil novo stranko Alba, domnevno zato, da bi ustvaril »supervečino« za neodvisnost. Za zdaj mu ne kaže dobro, saj mu raziskave napovedujejo samo tri odstotke glasov. Dobra polovica Škotov je prepričana, da škoduje, ne pa pomaga bitki za neodvisnost.
Brexit je neodvisnosti dal krila
Gledano na daljši rok pa je podpora neodvisnosti večja, kot je bila leta 2014 (45 odstotkov), in to predvsem zaradi brexita. Dobra tretjina Škotov, ki so glasovali za izstop iz EU, zdaj podpira neodvisnost. Samo politično uničujoč dogodek bi 6. maja SNP, ki ima v anketah 26 odstotnih točk prednosti pred drugouvrščenimi konservativci, preprečil zmago na volitvah. Cilj konservativcev in drugih strank, ki nasprotujejo neodvisnosti, je preprečiti SNP, da dobi večino v novem parlamentu. To je zaradi proporcionalnega volilnega sistema res težko osvojiti (volilci imajo dva glasova – z enim izglasujejo poslance lokalnih okrožij, drugega oddajo za regionalno strankarsko listo). Vendar je SNP prva stranka, ki se ji je že posrečilo osvojiti večino, leta 2011. Zato je lahko njena vlada leta 2014 razpisala referendum o neodvisnosti. Če bi ta uspeh zdaj ponovila, bi britanski premier Boris Johnson zelo težko vztrajal pri tem, da novega referenduma ne bo dovolil. Sturgeonova že štiri leta poudarja, da ima Škotska pravico do novega referenduma, ker je morala proti volji večine Škotov zapustiti EU.
