Povpraševanje krepijo po eni strani tudi izjemno ugodne obrestne mere, ki tudi pri kreditih s fiksno obrestno mero lahko znašajo le dve odstotni točki plus euribor, po drugi strani pa so naložbe v nepremičnine očitno vse bolj zanimive tudi kot varna naložba, še posebej v času ekspanzivne monetarne politike in bojazni, da bi ta prej ali slej spodbudila inflacijo.
Če k temu dodamo, da so se v zadnjih letih v Ljubljani razpletle tudi mnoge stečajne zgodbe in nasedli projekti ter da na nepremičninsko področje vstopajo novi igralci, trenuten gradbeni razmah niti ne preseneča preveč. Dva največja nepremičninska projekta sta recimo ravno projekta, o katerih se govori že desetletje in več: to sta Kolizej oziroma Schellenburg, kot so poimenovali projekt, in slavni Šumi ob Slovenski cesti.
Priča smo tudi vstopu tujih investitorjev na ljubljanski nepremičninski trg. Konzorcij avstrijskih podjetij Logicx Innovation, Projekt Entwicklung in Q.B.E.L.L Beteiligung se pripravlja na gradnjo stanovanjsko-poslovne soseske Bellevue Living z nekaj več kot 70 stanovanji blizu Tivolija v Šiški, slovaška družba Corwin gradi 221 stanovanj v soseski Kvartet blizu Celovških dvorov in se pripravlja na naložbo v poslovno stavbo ob Vilharjevi cesti, nekaj pa je tudi projektov črnogorskih investitorjev, recimo v stanovanjske bloke Elipsa ob Roški cesti, črnogorski je tudi investitor v Tobačna mesto, čeprav je s tem projektom povezanih še kar nekaj neznank.
Glede na skokovito rast turističnega obiska Ljubljane ne čudi, da je v zadnjih dveh letih vzniknila cela vrsta hotelskih projektov. Hotelske sobe so zamenjale poslovne prostore v Šumiju, na Bavarskem dvoru je zrasla še druga hotelska stolpnica, večji hoteli so predvideni v novem kompleksu potniškega centra, pri bežigrajskem stadionu in ob Linhartovi cesti nasproti Plave lagune. A če za stanovanjske projekte še vlada optimizem, so investitorji v poslovne prostore in hotelske kapacitete v tem trenutku v precej bolj nezavidljivem položaju. pp
