Madžarski premier Viktor Orban je včeraj na dvournem srečanju v Budimpešti gostil poljskega premierja Mateusza Morawieckega in voditelje italijanske Lige Mattea Salvinija. S somišljeniki, s katerimi deli ideološko podstat, je iskal načine preoblikovanja evropske desnice, kar je sicer že napovedal po odhodu svoje stranke Fidesz iz Evropske ljudske stranke (EPP). Kakšna naj bi bila ta pot preoblikovanja desnega evropskega političnega prostora naprej, po včerajšnjem srečanju v Budimpešti ni jasno. Trojica se je dogovorila, da se bo vnovič srečala maja. »Predlagamo se kot alternativno zgodovinsko jedro proti levici,« je dejal Salvini in napovedal, da se jim bodo na drugih srečanjih pridružili še predstavniki drugih strank, vlad in civilne družbe.

»Z renesanso do nove Evrope«

Kot je po srečanju dejal Orban, je bil to le prvi postanek na njihovi dolgi poti. Ustvariti želimo evropsko renesanso, s katero bi premagali zdravstveno in ekonomsko krizo, je pristavil Salvini in ocenil, da je upravljanje pandemije pokazalo na neučinkovitost političnih elit. Krščanskim demokratom, ki v Evropi nimajo pravih zastopnikov, želijo dati glas, je dodal nad politično samoto po odhodu iz EPP očitno še vedno zagrenjeni Orban. Trojica se je po njegovih besedah strinjala o skupnih vrednotah in pogledih: podpirajo čezatlantske zaveze, tradicionalno družino, nasprotujejo pa komunizmu, antisemitizmu in nezakonitim migracijam.

Konkretnih oblik povezovanja trojica včeraj ni najavila. Tako ostaja odprto, ali bodo poskušali v evropskem parlamentu oblikovati skupno politično skupino ali pa bodo napovedano »renesanso« oziroma »preoblikovanje evropske desnice« nadaljevali iz različnih političnih skupin. O skupnem zavezništvu populistov, suverenistov in skrajnih desničarjev se je sicer razmišljalo že pred prejšnjimi evropskimi volitvami. Toda do njegove realizacije ni prišlo.

Združba različnih interesov

Piotr Buras, vodja pisarne mislišča Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) v Varšavi, je za Dnevnik razložil, da je predvsem v Orbanovem interesu skovati tesnejše zavezništvo z drugimi desničarskimi strankami, potem ko je zapustil oziroma je bil odslovljen iz Evropske ljudske stranke. »Na političnem prizorišču mora najti svoje novo mesto,« Orbanovo iskanje sidrišča za novo politično družino opisuje Buras in dvomi, da bi se hotel Orban s Fideszom priključiti kateri od desnih političnih skupin v evropskem parlamentu – bodisi Evropskim konservativcem in reformistom (ECR) ali še bolj skrajno desni grupaciji Identiteta in demokracija (ID), saj to ne bi ustrezalo njegovi politični teži.

Vladajoča stranka Morawieckega (PiS) si po drugi strani ne želi zapustiti skupine ECR v evropskem parlamentu, ker je tam najmočnejša stranka. »Raje bi tja povabili Fidesz,« meni Buras. Sodelovanje poljskega premierja na srečanju trojice v Budimpešti analitik ECFR razlaga predvsem z željo Morawieckega in Jaroslava Kaczynskega, da bi z Matteom Salvinijem lahko prišlo do določenega dogovora, ko bi njegova stranka poskušala kot posrednik vplivati na pozicijo italijanske vlade, da naj bo ta prizanesljivejša v potekajočem postopku zaradi kršitev vladavine prava proti Poljski v evropskem svetu. »Interes poljske vlade je sodelovanje s Salvinijem, ne pa oblikovanje nove politične skupine v evropskem parlamentu,« meni Buras.

Salvini, ki hlepi po večjem nastopanju na evropskem parketu, bi si želel tesnejšega povezovanja s PiS in Fideszom, a ima tudi želje, da bi se pokazal kot bolj proevropski politik, meni Buras. Toda Salvini je razpet politik med ideologijo, svojimi hotenji in frakcijami v stranki: »Močna frakcija v njegovi stranki bi želela, da se Liga pridruži EPP.« Hkrati Salvini tudi ni navdušen nad povezovanjem z ECR, ker so člani te grupacije njegovi največji konkurenti na desnici – stranka Bratje Italije, dodaja Buras.