Projekt PoLJUBA, prek katerega več organizacij z Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje na čelu skrbi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju barja, se bo podaljšal, razlog za to pa je epidemija. Sprva je bilo načrtovano, da bo 4,1 milijona vreden projekt, ki ga v 80 odstotkih financira evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov pa prispeva država Slovenija, trajal do konca letošnjega leta, a ga bodo podaljšali do 30. septembra 2023. Projekt bo tako trajal pet let in devet mesecev.
»Podaljšanje je bilo omogočeno, ker so nam zaradi virusa nekatere aktivnosti zastale, za nekatere stvari pa nismo pravočasno dobili dovoljenj. Poleg tega nam finance omogočajo, da projekt podaljšamo za dve vegetacijski sezoni. V daljšem času bomo lahko več dosegli, zato bo učinek večji,« je povedala vodja projekta Anja Oven in dodala, da ustvarjajo pogoje za to, da se bodo populacije ogroženih vrst lahko povečale tudi po koncu projekta. »Po koncu projekta PoLJUBA se aktivnosti ne bodo končale. Nadaljevale se bodo z novimi projekti ali s pomočjo kmetov. Veliko se pogovarjamo s kmeti, da bi v okviru skrbniških pogodb na naših zemljiščih nadaljevali prilagojeno košnjo oziroma upravljanje zemljišč,« dodaja.
Anja Oven pravi, da bodo nadaljevali s prilagojenim upravljanjem zemljišč glede na različne habitatne tipe – košnjo, mulčenjem, odstranjevanjem invazivnih vrst, obnavljali bodo mejice… Za eno sezono so podaljšali tudi obnavljanje jarkov za kačjega pastirja koščični škratec, pridobili pa so čas tudi za gojenje barjanskega okarčka, metulja, ki ga bodo še naprej prenašali v populacijo, ki so jo ustvarili v Iškem morostu. Prav ponovna naselitev barjanskega okarčka je eden od dosežkov, na katere so izvajalci projekta najbolj ponosni.
Projekt na 170 hektarjih
V minulem letu so na primer odstranjevali lesne zarasti, skrbeli za setev trav in senenega drobirja, prilagojeno košnjo in mulčenje, odstranjevali invazivne tujerodne vrste, urejali hidrološke pogoje v dolini Strajanov breg, vzpostavili nove vodne habitate za želvo močvirsko sklednico in hribskega urha, obnavljali habitate za kačjega pastirja koščičnega škratca, doselili hrošča puščavnika.
»Med ključnimi dosežki projekta sta uspešna ponovna naselitev barjanskega okarčka v naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju,« pravijo izvajalci projekta.
PoLJUBA sicer poteka na 170 hektarjih površin, kar je približno odstotek zemljišč na Ljubljanskem barju. Za potrebe projekta so odkupili zemljišča, ki jih zdaj upravljajo. Direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje Janez Kastelic pravi, da bi si sicer želeli odkupiti še nekaj zemljišč, a da jih imajo v tej fazi dovolj. Pričakuje, da bo prišlo do subvencioniranja lastnikov kmetijskih zemljišč na sistemski ravni, ko bo Slovenija začela izvajati novo kmetijsko politiko, v katero polaga velike upe.
