Tretji val korone je potrkal na vrata. Zdi se, da vam novonastale okoliščine vendarle ne predstavljajo tako velikega izziva. Že pred leti ste imeli omogočeno delo od doma. Drži? Kakšne so vaše lekcije, izkušnje?

XLAB že skoraj 20 let razvija programsko opremo ISL Online za dostop do oddaljenih računalnikov. Ta tehnologija v času korone marsikomu pomaga pri delu od doma, saj se lahko z domačega računalnika prek interneta poveže s službenim računalnikom in ga upravlja na daljavo. Seveda je delo od doma, v bistveno manjšem obsegu in v različnih oblikah, v podjetjih obstajalo že v preteklosti. V XLAB se v precejšnji meri izvaja že dve desetletji, zato korona ni bistveno spremenila naših delovnih procesov. Mnoga druga podjetja po svetu pa je pandemija prisilila v hitro digitalizacijo poslovnih procesov in uvajanje dela od doma. Pri tem se srečujejo s številnimi izzivi in izbira primerne tehnologije je le eden izmed njih. Mi jim ponujamo orodje za delo na daljavo in jim svetujemo, kako naj ga uporabijo.

Je čas tudi sicer naklonjen vaši panogi, vaših storitvam? Kako razširjena je v času korone postala recimo vaša programska oprema ISL Online, ki omogoča varne storitve oddaljene podpore že od leta 2003?

Tehnološke rešitve za delo in šolanje na daljavo v času pandemije beležijo skokovito rast uporabe. Ob začetku pandemije je število uporabnikov programske opreme ISL Online naraščalo s takšno hitrostjo, da smo le stežka uspeli dovolj hitro širiti zmogljivost naših sistemov. Pomagali smo številnim podjetjem, šolam, univerzam, javni upravi in drugim po Sloveniji in v svetu, sodelovali smo v akcijah digitalne solidarnosti in podobno. Prve tri mesece po razglasitvi pandemije smo delali tako rekoč noč in dan, v globalno povezanem digitalnem svetu so vladale izredne razmere. Največ pozornosti smo namenili zagotavljanju varnosti pri povezovanju na oddaljene računalnike ter pri dostopanju do občutljivih sistemov in podatkov. Uporabo naše varnostne tehnologije in rešitev so odobrili varnostni strokovnjaki iz podjetij, kot so Deutsche Bahn (drugo največje transportno podjetje na svetu), Nippon Life (največja japonska zavarovalnica), TOTAL (šesta največja naftna družba na svetu) ter številni drugi. Tesno sodelujemo tudi z univerzami po svetu (na primer z dvajsetimi v Španiji, petnajstimi v Nemčiji in tako dalje) in drugimi javnimi institucijami.

Gregor Berginc, sodirektor, ob tem dodaja, da opažamo tudi izjemen porast zanimanja za avtomatizacijo upravljanja podatkovnih centrov ter modernizacijo pristopov k razvoju aplikacij in storitev, kar ponujamo v okviru naših storitev XLAB Steampunk. Organizacije se začenjajo zavedati pomena učinkovitosti, agilnosti ter hitrosti pri razvoju in dostavi ter novih storitev končnim uporabnikom. Slednji niso več »priklenjeni« zgolj na storitve domačih ponudnikov (na primer bančništva ali zavarovalništva), menjava ponudnika je izvedena skoraj v trenutku. Konkurenčnost ponujanih storitev ter zmožnost njihovega neprestanega prilagajanja je zato postala pomembnejša, kot je bila kadar koli v preteklosti.

Sodite med pionirje na globalnem trgu rešitev za oddaljeni dostop in podporo na daljavo. Kaj pa vas dela najboljše med zaposlovalci? Bili ste namreč tudi finalisti Zlate niti 2020.

V Sloveniji prodamo približno dva odstotka licenc za programsko opremo ISL Online. Približno 40 odstotkov licenc prodamo na Japonsko, 33 odstotkov v države EU, preostalih 25 odstotkov pa v skoraj sto držav. Pri tem sodelujemo s partnerji po vsem svetu in tekmujemo na globalnem trgu informacijskih tehnologij. Največ ljudi zaposlujemo na sedežu podjetja v Tehnološkem parku Ljubljana, skoraj vsi člani ekipe pa dnevno sodelujejo s kolegi iz drugih evropskih držav in z oddaljenih trgov, predvsem Japonske, ZDA in Južne Amerike. Delovni procesi temeljijo na opolnomočenih ekipah, spodbujamo odprto komunikacijo, sodelovanje in medsebojno zaupanje ter se skupaj trudimo pri uvajanju nenehnih izboljšav.

Kako skrbite, da zaposleni ne iščejo novih priložnosti drugje, ampak jih najdejo znotraj vašega podjetja?

Osnova je ustrezno nagrajevanje, pri čemer denar ne deluje kot motivator, ampak zgolj kot higienik. Zadovoljstvo pri delu ljudje občutimo ob uspešno opravljeni nalogi, ki nam je predstavljala izziv. Vodje ekip imajo nalogo, da člane ekip spodbujajo k doseganju ambicioznih izzivov in jim pomagajo pri karierni in osebnostni rasti. Pri tem je pomembna avtentičnost vodenja. Uspeh sledi, kadar človek ponotranji izziv (kaj) in razloge zanj (zakaj) ter vidi pot do cilja (kako) in je pri svojem delu opolnomočen.

Kako bi opredelili dobre odnose med zaposlenimi in organizacijo?

Odnosi med zaposlenimi so odvisni od razvoja in poenotenja vrednot, na katerih temelji organizacijska kultura. Ljudje si sicer v osnovi delimo podobne vrednote, a vendarle se v vsakem podjetju sčasoma razvije edinstvena kultura.

Kaj je vaš osebni moto?

Ga nimam. Večkrat pa pomislim na citat iz dokumentarnega filma Dotik smrti (Touching the Void) o preživetju dveh alpinistov v perujskih Andih: »Nenehno moraš sprejemati odločitve, četudi se pozneje izkažejo za napačne.« Pri vodenju se neprestano soočaš z negotovostjo in si prisiljen sprejemati odločitve na podlagi nepopolnih informacij. Če ne narediš nič, potem ne vodiš, ampak okoliščine vodijo tebe. Seveda pa se moraš pri tem zavedati, da vse odločitve ne bodo dobre. Pomembno je, da napake prepoznaš in se potrudiš, da jih ne bi ponavljal.