O tovornem železniškem prometu sta Luka Koper in vlada sporočili občanom Ljubljane, da bo po izgradnji drugega tira Koper–Divača skozi Ljubljano, pod njo ali okoli nje drvelo 231 vlakov na dan v eno smer in prav toliko v drugo smer, vsake 3,2 minute, če jih razporedimo na 24 ur.

Mnenja o poteku železniških tirov se razlikujejo. V decembru 2020 so na srečanju predstavnikov vlade in mesta odločili, da se železniško vozlišče poglobi, po preteklih analizah bi potniški promet potekal v prvi podzemni etaži (–1: 8 m) in tovorni v drugi podzemni etaži (–2: 16 m). Gospod župan Zoran Janković želi poglobitev tirov, gospod podžupan in mestni urbanist arhitekt Janez Koželj pravi, da je poglobitev tirov utopija (Dnevnik, Objektiv, 9. 1. 2021). Generalni direktor Slovenskih železnic gospod Dušan Mes želi gradnjo obvoznice za tovorni promet.

Projektira se železniška in avtobusna postaja in komercialni center Emonika. Projekt in izvedba bosta prilagojena podzemnemu poteku tirov, je sporočila MOL. Gradnja se bo s tem občutno podražila.

Že od leta 2016 se projektira nov tivolski lok (za ceno 70–80 milijonov evrov), grajen že leta 1916, posodobljen leta 1943 ter odstranjen leta 1961. Od Brezovice do Pivovarne Union bo saniran sedanji potek tirov s protihrupno zaščito 2,5 m visoke ograde na obeh straneh in tako bo tudi vizualno od mesta odrezan del občine Vič, Rožna dolina in Tivoli (Dnevnik, 9. 1. 2021). Gradnja ljubljanskega »berlinskega zidu« se bo verjetno nadaljevala po vseh petih krakih železniških tirov, ki so razrezali Ljubljano. Nov tivolski lok in progo Brezovica–Pivovarna Union bo v primeru poglobitve tirov treba rušiti.

Načrtovanje projekta železnice Dunaj–Trst (577,2 km) se je pričelo leta 1837. V Trst se je z vlakom z Dunaja pripeljal sam presvetli cesar leta 1857, torej od začetka do konca je bilo za uresničitev projekta potrebnih le dvajset let. Od študije trase projekta drugega tira Koper–Divača (31,5 km) do pričetka gradnje je trajalo 25 let. V treh desetletjih je slovensko gospodarstvo po izračunih avtorjev Analize vpliva projekta graditve drugega tira Koper–Divača na slovensko gospodarstvo (dr. Igor Masten in dr. Aleš Groznik) izgubilo do štiri milijarde evrov.

Vladno-občinska politična odločitev, da se železniški tiri poglobijo, je v nasprotju z mnenjem stroke, da se uredi obvoznica. Odločitve ni in čas beži. Po dosedanjih izkušnjah in debatah v zadnjih skoraj sto letih bo Ljubljana doživela prometni infarkt, še preden bo padla odločitev, kje naj potekajo tiri za tovorni promet, pod Ljubljano ali okoli nje. O tem bi morali urbanisti povedati kaj več in podati svoja mnenja.

Urbanisti so pozabili, da Ljubljana že ima satelitsko mesto BTC City 2, ki ga je treba le še dopolniti s stanovanjskimi zgradbami. Z uvedbo taktnih (shuttle) vlakov, ki bodo prihajali in odhajali na 15 minut, je BTC City 2 oddaljen od Ljubljane Center (City 1) samo nekaj minut. Ljubljana pa ni New York, Frankfurt ali Abu Dabi in ne potrebuje množice stolpnic, ki so tujek in kazijo podobo najlepšega mesta na svetu. Ljubljana je zelena prestolnica naše države. Ljubljani manjka republiški in občinski administrativni center, kar bi bistveno pocenilo in poenostavilo državno in mestno administracijo, zbrano na eni lokaciji. Zamujena priložnost je prodaja kompleksa Tobačne tovarne za manjšo ceno od načrtovane garaže pod tržnico. Za Ljubljano je izgubljeno tudi strateško izredno važno zemljišče Emonike (tudi to prodano Madžarom za manj kot polovično ceno načrtovane garaže pod tržnico), pod pogojem, da bo investitor poleg komercialnega dela na svoje stroške zgradil železniško in avtobusno postajo ter ju brezplačno predal slovenskim ustanovam (pogodba iz leta 2007). Izgubljeno je zemljišče in sto milijonov vreden projekt železniške in avtobusne postaje, ki ju sedaj financira Republika Slovenija.

Dobrodošlo bi bilo tudi mnenje urbanistov o uničenju in poškodovanju arheološke dediščine na območju ožje Ljubljane, vse od pet tisoč let starega kolišča na Špici, emonske dediščine pod Kongresnim trgom, kjer se je iEmona preimenovala v Chopinov prehod, do srednjeveške dediščine na Novem trgu. Usoda srednjeveškega muzeja, predstavitev Barbakana, Kloštrskih vrat in ob Mahrovi hiši celo dvojnega obzidja je še negotova.

Od vodilnih arhitektov in urbanistov v našem mestu pričakujeva odziv in organiziranje okrogle mize z odločujočimi politiki in stroko o zgoraj navedenih in drugih problemih, ki bremenijo naše mesto, prestolnico naše države.

Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana Milan Kovač, u. d. i. a., Ljubljana