Slovensko predsedovanje Svetu EU, eni ključnih institucij Evropske unije, se nezadržno približuje. Ob potezah Janeza Janše pa se po Evropi širijo tudi pomisleki. Med drugimi jih je včeraj v članku s teatralnim naslovom Šok v EU: O, Bog, pa menda nas ne bo od 1. julija vodil Janša načel novinar Tomislav Krasnec. Spraševal se je, kaj tri mesece pred predsedovanjem Slovenije pomeni besedni dvoboj, ki ga je Janša nedavno načel z evroposlanko Sophie in 't Veld in kasneje še z evroposlancem Dacianom Ciolosom.

Spomnimo: z vodjo skupine evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije in 't Veldovo se je slovenski predsednik vlade zapletel v razpravi o položaju medijev v Sloveniji, ko je želel namesto svojega ustnega nastopa in odgovorov na vprašanja članov skupine najprej predvajati 16-minutni videoposnetek. Ker na seji delovne skupine evropskega parlamenta ta naposled ni bil predvajan, Janša pa si ga je zamislil kot uvod v njegovo in razpravo ministra za kulturo Vaska Simonitija, sta se oba odklopila od videopovezave. Nizozemsko evroposlanko pa je Janša obtožil cenzure.

Večernji Janšo primerja z Milanovićem

»Evropski parlament ni filmski festival za propagando,« je bil na twitterju nato takrat kritičen romunski evroposlanec Ciolos, slovenski premier pa mu je vrnil, rekoč: »O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje. Prav tako ne bomo nikoli pristali, da nas samooklicani varuhi svobode cenzurirajo. Tega nismo dovolili Miloševiću in tega ne bomo dovolili niti Sophiji in 't Veld ali Dacianu Ciolosu.« Večernji ob tem ugotavlja podobnosti s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem, ki mu je hrvaški premier Andrej Plenković zaradi žaljive komunikacije ne dolgo tega očital politično divjaštvo, s pojasnilom, da Janša preprosto ne prenese nikakršne kritike in se na twitterju obregne tako rekoč ob vsakogar, ki mu jo nameni.

Hrvaški časopis citira tudi hrvaškega evroposlanca Tonina Piculo, ki pravi, da je Janša zaslišanje pred odborom izkoristil za to, »da bi pred svojimi domačimi podporniki utrdil status neustrašnosti pred evropskimi institucijami«, in ugotavlja, »da je to je jasen korak nazaj za Slovenijo kot državo«. Pri Večernjem navajajo tudi oceno nekdanjega britanskega evroposlanca Andrewa Duffa, ki je komentiral, da bi obnašanje Janeza Janše utegnilo pospešiti razkroj ideje o rotaciji držav članic v šestmesečnem predsedovanju Svetu EU. Pri bruseljskem EUobserver pa medtem danes pišejo, da je tovrstno javno merjenje moči med premierjem članice EU in evropskimi poslanci resda redkost, a da so tega že vajeni. »Takšno neprimerno obnašanje premierja države EU z evropskimi poslanci je redko, toda Janševi izpadi na twitterju, tudi napadi na novinarje, so fenomen, ki ga v Bruslju dobro poznamo,« so zapisali v bruseljskem časniku.

»Janša ni glas Evropske unije«

Ob tem opozarjajo, da bo s prevzemom predsedovanja EU Janša stopil na precej večji politični oder. »Seveda smo zaskrbljeni zaradi trenutnih političnih dogodkov v Sloveniji. Napadi predsednika vlade Janeza Janše na medije in evropske poslance so povsem nesprejemljivi. Še bolj je to zaskrbljujoče, ker bo Slovenija čez tri mesece prevzela predsedovanje EU, kjer bo morala zagovarjati načela in vrednote, na katerih je Evropska unija zasnovana. Sodeč po zadnjih izjavah slovenskega premierja, to ni samoumevno,« citirajo Daciana Ciolosa. Eric Maurice iz Fundacije Robert Schuman pa za EUobserver poudarja, da se pri sprejemanju odločitev ne sme posvečati preveč pozornosti vlogi predsednika vlade in da morajo biti bruseljske institucije jasne v tem, da Janša ni glas Evropske unije. Na sedežu evropske komisije naj bi se sicer, še piše bruseljski časnik, neuradno razpravljalo o tem, kako v prihodnje ravnati v odnosu s slovenskim premierjem.