V novomeškem Revozu so zaradi pomanjkanja elektronskih delov oziroma čipov, ki jih vgrajujejo v avtomobilske modele, prejšnji teden za dva dni zaustavili proizvodnjo. Kot so pojasnili se je problem z dobavo, ki je povezan z velikim porastom uporabe elektronskih naprav med pandemijo novega koronavirusa napovedoval že dlje časa. »Ne gre za enkraten problem, in lahko se zgodi, da bomo morali proizvodnjo za kakšen dan zaustaviti tudi še aprila,« so povedali v Revozu, kjer so sicer zaradi porabljene zaloge sestavnih delov za Renaultov model twingo, ki jih izdeluje v začetku leta v požaru prizadeti Treves iz Biča pri Trebnjem, konec januarja proizvodnjo že zaustavili za nekaj dni.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da se s problemom dobave surovin in polizdelkov sooča celotna industrija. »Razmere so se izrazito poslabšale v zadnjih dveh, treh mesecih zaradi močne rasti industrije po celem svetu ter posledic poteka epidemije covid-19,« pojasnjuje glavni analitik pri GZS Bojan Ivanc. Z dobavami ima po njegovih besedah težave predvsem predelovalna dejavnost, še posebej proizvodnja elektro in elektronskih naprav.
Cene surovin poletele v nebo
Ivanc vidi velik problem tudi v trenutno visoki ceni železove rude, aluminija, bakra in polimerov, ki neposredno vpliva na dvig stroškov v kovinski, strojni in avtomobilski industriji, enako pa velja za izvajalce gradbenih del in komunalna podjetja. »Skoraj ni surovine, katere cene se v zadnjega pol leta ne bi bistveno povišale, kar je posledica velikega padca v povpraševanju v lanskihspomladanskih mesecih, znižanja izkopa surovin v nekaterih pomembnih rudnikih, nizkih obrestnih mer, ki povečujejo delež finančnih igralcev pri oblikovanju končne tržne cene in predvsem ekspanzivne fiskalne politike v vseh ključnih državah sveta, kar prispeva k večjemu povpraševanju po najbolj pomembnih kovinah – železovi rudi, aluminiju in bakru.«
Rešitev vidi v tem, da podjetja kar najhitreje dvige cen prenesejo na naslednjega v proizvodni verigi ali na kupca, proizvodne verige pa ojačajo z alternativnimi dobavitelji. »V kolikor to ni mogoče, je možno iskanje prihrankov pri optimizaciji nabavnih in proizvodnih procesov ter iskanju alternativ pri materialu,« svetuje analitik GZS.
Težave z dobavami tudi v BSH in Uniorju
V BSH imajo trenutno največ težav z dobavami plastičnih granulatov, surovin za silikonske izdelke in posameznih elektronskih komponent. »Zaenkrat smo uspeli realizirati večino naročil, zato pričakujemo, da bomo uspeli realizirati poslovni načrt za letos,« pravijo v BSH. Težave rešujejo z direktno in redno komunikacijo z dobavitelji in skrbnim spremljanjem logistike ter prerazporeditvijo naročil med dobavitelji, aktiviranjem in vpeljavo dodatnih dobaviteljev ter medsebojno pomočjo v koncernu.
Od konca lanskega leta imajo težave z dobavami tudi v Uniorju. Na nabavnem trgu se srečujejo predvsem s pomanjkanjem jekla za toplo kovanje, pločevine za kovinsko galanterijo in rezilna orodja ter maziv, podaljševanjem dobavnih rokov in naraščanjem cen. Zaenkrat ne beležijo izpadov proizvodnje in s tem povezano manjšo prodajo. Zagotovo pa bodo, kot pravijo, imeli težave s prenosom dviga cen nabavnih surovin do kupcev.
V Iskraemecu so oblikovali varnostne zaloge
Kot globalno podjetje občutijo vsakršno spremembo na trgu tudi v Iskraemecu. Letošnje leto po njihovih besedah zaznamuje predvsem zaradi izredno povečanje potrošnje na področju elektronike, računalniške in zabavne opreme. Pomanjkanje elektronskih komponent se odraža predvsem v segmentu polprevodnikov (čipi, tranzistorji, diode), kar je posledica premajhnih kapacitet proizvajalcev osnovnih gradnikov in pomanjkanja silicija na svetovnem trgu.
Primanjkljaje na trgu zaenkrat pokrivajo z zalogami v podjetju in pri dobaviteljih, pričakujejo pa, da se bodo v nadaljevanju leta, v kolikor se situacija ne stabilizira, podaljšali dobavni roki in zamaknile dobave. Nujno potrebne ukrepe so izvedli že lani, ob prvih negativnih signalih s trga. V podjetju in pri dobaviteljih so oblikovali varnostne zaloge, obenem pa so skupaj z dobavitelji stopili v stik s proizvajalci in zagotovili najvišjo možno prioriteto. Nujno potrebne materiale so začeli kupovati tudi na trgih preprodajalcev elektronskih komponent, medtem ko na področju kovine in plastike rešujejo situacijo z dolgoročnimi zakupi količin in z dolgoročnim napovedovanjem odjemov.
Korona razkrila občutljivost oskrbovalnih verig
V Talumu se z logističnimi težavami soočajo že vse od začetka epidemije. Z izbruhom koronavirusa so bile namreč logistične poti na Kitajskem zelo omejene ali celo ustavljene, kar je privedlo do zamika dogovorjenih dobav magnezija, ki ni bil dostavljen do pomorskih luk. Proizvodnjo so lahko v podjetju ohranili le zavoljo hitre reakcije in nabave zadnjih razpoložljivih količin magnezija, ki je že bil dobavljen v Evropo. Zaradi zastojev na področju pomorskega kontejnerskega prometa se s podobnimi razmerami soočajo tudi zdaj.
Poleg magnezija trenutno v Evropi primanjkuje tudi silicija. Uvoz iz Kitajske je omejen in logistično vprašljiv, zato je v tem času oskrba s silicijem v Evropi skoraj nemogoča, razen če ni dogovorjena pol leta vnaprej, pojasnjujejo v Talumu. Za letošnje drugo četrtletje je trg povsem razprodan, prav tako so večinoma do konca leta že prodane razpoložljive količine pri evropskih proizvajalcih. Evropa ima težave tudi zaradi velikega primanjkljaja kalciniranega petrolkoksa. V preteklosti so ga uvažali tudi iz ZDA, kjer pa se prav tako soočajo s pomanjkanjem te surovine.
V Talumu pravijo, da so sedanje izredne razmere dodatno razkrile občutljivost oskrbovalnih verig in opomnile, kako pomembno je imeti lastne oskrbovalne vire v bližini podjetij. »V evropskem gospodarstvu smo soočeni z ozkim grlom logistike, zaradi česar je treba povečati zaloge in jih seveda tudi financirati. Kitajska, ki je bila v preteklosti glavna izvoznica teh surovin v Evropo, jih sedaj porablja za svoje proizvodnje, izvozne količine so tako manjše, obenem pa dosegajo izjemno visoke cene,« ugotavljajo v Talumu.
Nekateri z naročili (še) nimajo težav
Po besedah direktorja Hidrie Holdinga Iztoka Seljaka v podjetju zaenkrat uspešno zagotavljajo preskrbo z elektroniko, naročila pa že nekaj mesecev ohranjajo na visoki ravni. »Smo sestavni del avtomobilske dobaviteljske industrije, zato bomo posredno čutili tudi posledice začasno zmanjšanega obsega proizvodnje določenih modelov vozil v Evropi in globalno, a ta vpliv po naši oceni ne bo tako velik in na nas ne bo bistveno vplival,« ocenjuje Seljak
V Hidrii predvidevajo, da se bo situacija umirila v tretjem, najkasneje v zadnjem četrtletju letošnjega leta. »Bistveno večja težava je nadaljevanje velike negotovosti, ki se še povečuje s tretjim valom covida-19 in ponovnimi lock-downi na ključnih trgih, ki bodo znova vplivali na nižji obseg prodaje avtomobilov,« ocenjuje Seljak.
V podjetju Akrapovič trenutno nimajo težav z dobavami glavnih surovin, zaznavajo pa povečevanje povpraševanja, ki mu dobavitelji težje sledijo. »Z dobavitelji smo v stalnem stiku, svoje proizvodne zmogljivosti usklajujemo z njihovimi čim bolj dolgoročno in tako skrbimo za večjo stabilnost,« so povedali pri Akrapoviču. V Skupini SIJ, kjer so zaradi okrevanja jeklarstva naročila znova na ravni pred pandemijo, pa trenutno daljše dobavne roke rešujejo z usklajevanjem dobav in uravnavanjem zalog.
Proizvodnja za zdaj poteka nemoteno tudi v škofjeloškem LTH Castings, vendar pa se pomanjkanje surovin v manjši meri že pozna pri prodaji. Naročil, ki so letos ponovno na zelo visokem nivoju, zato v zadnjem mesecu niso realizirali v celoti. Kupci namreč dobavo njihovih izdelkov prilagajajo svoji proizvodnji, ki pa je zaradi pomanjkanja čipov na globalnem trgu upočasnjena. V LTH Castingsu ocenjujejo, da bodo motnje prisotne še več mesecev.
