Hospitaliziranih je 518 oseb (18 več kot dan prej) na intenzivni negi se jih zdravi 108 (trije manj kot v torek). Umrlo je 7 covidnih bolnikov, enako kot dan prej. »Število sprejemov v bolnišnice se povečuje. Trend se obrača navzgor,« je na novinarski konferenci uvodoma povedala vladna govorka Maja Bratuša. Kot je dejala, je 14-dnevna incidenca na ravni države trenutno 634. Najslabšo epidemiološko sliko ima med regijami trenutno goriška, močno pa se ji približuje savinjska. Najbolje gre posavski regiji.
Med občinami po številu novih primerov izstopajo Celje (85), Domžale (21), Kamnik (20), Grosuplje (26), Jesenice (27), Kranj (40), Koper (37). V Ljubljani so potrdili 187, v Mariboru pa 55 okužb.
Včeraj je bilo opravljenih tudi 21.834 hitrih antigenskih testov, pri katerih pozitivne teste naknadno preverjajo s PCR testi.
Angleškega seva je čedalje več, južnoafriška in brazilska različica pa se na širita
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je predstavila rezultate sledenja širjenja različic novega koronavirusa pri nas. Kot je dejala, so angleško različico potrdili v 745 primerih, v preteklem tednu 405. Število se je skoraj podvojilo. Po njenih besedah angleška različica močno izpodriva prej prisotno različico koronavirusa, saj v zadnjem tednu delež angleške različice predstavlja že skoraj 42% analiziranih vzorcev. Če pogledamo prisotnost angleške različice po posameznih regijah, vidimo, da v jugovzhodni regiji delež angleške različice dosega že 78% delež, na Koroškem 68%, v pomurski regiji pa že 61%. Najnižji delež je v obalno-kraški s 24%.
Kot je povedala Žohar-Čretnikova, so v letošnjem letu v laboratorijih sekvencirali 4263 vzorcev in odkrili 40 različic virusa SARS-CoV-2. Južnoafriško različico so do sedaj zaznali v treh primerih, brazilsko pa v enem. »Ta dva seva se pri nas torej ne širita,« je dejala.
Zaznana mutacija pri prevladujoči različici seva v Sloveniji
Povedala je še, da so pri prevladujoči različici B.1.258.17 zaznali mutacijo N501Y, ki jo imajo tudi angleška, brazilska in južnoafriška. »Povezana je z večjo prenosljivostjo virusa. Mutacijo smo ugotovili pri 64 primerih,« je dejala. Pojasnila je, da najdba takega tipa zahteva nadaljnje raziskave in potrjevanje z drugimi metodami, kot so druge metode sekvenciranja, kar terja več časa. »Vse kar je potrebno narediti trenutno teče in v prihodnjih tednih bomo več vedeli, v kakšni meri je ta različica prisotna,« je dejala. »Zaenkrat poznamo le število, ne pa lastnosti te kombinacije. Vemo, da sta mutaciji na mestih 439 in 501 povezani z večjo infektivnostjo virusa, zato njuna kombinacija lahko povzroči razvoj različice, ki bo bolj uspešna od trenutno prisotnih,« je pojasnila Žohar-Čretnikova. Kot je še povedala, so doslej potrdili 33 primerov tovrstne različice.
V resnici imamo med 4000 in 5000 okužb na dan
»Kar redko povemo, pa je zelo pomembno, je, da jih bo od 1558 ljudi, kolikor je bilo potrjenih okužb včeraj, 80 potrebovalo zdravljenje v bolnišnici, približno 20 na intenzivni negi, okoli 10 do 15 pa jih bo žal umrlo,« je povedal Leon Cizelj iz Instituta Jožef Stefan. Povedal je, da na Institutu ocenjujejo, da je resničnih okužb v državi dnevno med 4000 in 5000, saj so na vsakogar, ki se gre testirat, še dve do tri osebe, ki so prav tako okužene, a tega ne vedo, so asimptomatske ali pa se iz drugih razlogov ne testirajo, virus pa širijo naokoli.
Poudaril je nujnost ukrepov, ki so drugi val zamejili pri približno 1300 hospitaliziranih. »V drugem valu, v oktobru, smo naraščali izjemno hitro. V enem tednu smo podvojili število hospitaliziranih. Brez ukrepov se ne bi ustavili pri 1500 hospitaliziranih, ampak bi šli na 2000 tretji teden, 4000 četrti teden. Toliko o tem, zakaj so bili ukrepi tedaj dobri,« je opozoril. Upad, ki se je začel kazati v februarju, bi se nadaljeval, če se ne bi pojavila angleška različica, pravi Cizelj.
Kot je povedal Cizelj, v 11 dneh lockdowna ne bomo videli sprememb na številkah. »Šele, ko bo bomo prišli ven iz lockdowna, bomo lahko rekli, ali smo z njim uspeli ali ne. Na žalost je to ena teh značilnih zamud pri epidemiji, ko tisto, kar se dogaja danes, pravzaprav opazimo šele čez kakšen teden ali dva. Pri življenju posameznika je takrat lahko že dosti prepozno, da ukrepamo,« je zaključil Cizelj.
