Ameriški predsednik Joe Biden nadaljuje predstavljanje ambicioznih in zelo izdatnih projektov. Pred tremi tedni je demokratska večina v kongresu spravila pod streho 1900 milijard dolarjev vreden paket ukrepov za blaženje posledic epidemije, za včeraj pa je imel Biden v Pittsburghu že napovedano predstavitev novega paketa. Tokrat gre za 2250 milijard dolarjev za obnovo ameriške infrastrukture in ustvarjanje delovnih mest.

Da ameriška infrastruktura potrebuje prenovo in finančno injekcijo, se sicer strinjajo z leve in desne. 32.000 kilometrov cest in avtocest – slednje so bile zasnovane še v času predsednika Eisenhowerja – potrebuje popravila in posodobitve. Prav tako mostovi, predori in železniška infrastruktura, električno omrežje ni šlo v korak s časom, na vrata trka potreba po infrastrukturi za električna vozila, ki naj bi jo postavili do leta 2030, kar je del načrtov za zaščito okolja, in tako naprej. Za te cilje Bidnov predlog namenja 795 milijard dolarjev.

Načeloma bi za to lahko tudi dobil podporo dela republikancev, če bo uslišal dovolj prošenj vseh, ki potrebujejo investicije v svojih domačih zveznih državah. Ministra za promet Peta Buttigiega tudi na drugem političnem polu hvalijo, da razume, kako se streže stvarem, vendar to še ni zagotovilo, da demokrati zakonodaje ne bodo morali spet sprejemati sami. Druga plat medalje je namreč financiranje vseh stotin milijard. Biden predlaga dvig davka na dobiček podjetij z 21 na 28 odstotkov (Trump ga je leta 2017 znižal s 35 na 21 odstotkov), obenem pa naj bi zamašili luknje v zakonih, ki omogočajo podjetjem, da dobičke pretakajo v tujino in se plačilom izognejo. Ideja je, da bi s tem v petnajstih letih pokrili vlaganja, se pa ti računi nikoli ne izidejo tako zaradi običajnega prekoračenja prvotno predvidenih izdatkov kot zaradi davčnih in drugih zakonskih sprememb, ki jih uveljavljajo bodoče vlade.

Program sam naj bi sicer tekel osem let. Poleg infrastrukture je tu še »domača infrastruktura«. Biden bi 650 milijard dolarjev vložil v gradnjo kanalizacije, postavitev hitrega širokopasovnega omrežja, zamenjavo svinčenih vodovodnih cevi in tako naprej. Obnovil bi vrsto stavb, od šol do bolnišnic in poslopij, ki sodijo pod zvezno vlado. Celo zapečatenje rudnikov je našlo mesto v zakonodaji, katere namen ni samo obnova, ampak sočasno tudi ustvarjanje milijonov novih delovnih mest. Več sto milijard bo namenjenih reševanju stanovanjskega vprašanja in pomoči invalidom ter starejšim pa tudi zdravstvenemu zavarovanju. Zato del republikancev že trdi, da gre za uresničevanje sanj liberalcev, ki pa po drugi strani trdijo, da je program premalo dalekosežen.

Vlada bo program, ki nosi ime Zgradimo nazaj boljše, predstavila v dveh delih, enega torej predvidoma včeraj, drugega čez nekaj tednov.