Brazilsko ministrstvo za obrambo je v torek sporočilo, da so odstopili trije najvišji poveljniki vojske, in sicer poveljnik kopenskih sil general Edson Pujol, poveljnik pomorskih sil admiral Ilques Barbosa in poveljnik zračnih sil brigadni general Antonio Carlos Bermudez. Razlogov za odstop niso pojasnili, lokalni mediji pa navajajo, da so v vrhu oboroženih sil zaskrbljeni zaradi avtoritarnega obnašanja predsednika države Jairja Bolsonara. Do odstopa je prišlo potem, ko je 65-letni skrajno desni predsednik v ponedeljek zamenjal del vladne ekipe na zahtevo njegovih vladi naklonjenih parlamentarnih strank. Ob tem pa je nepričakovano odstopil tudi minister za obrambo, general Fernando Azevedo.

Na kocki je politična nevtralnost vojske

Prvič po koncu diktature v Braziliji (1964–1985) se je tako zgodilo, da sta civilno in vojaško vodstvo oboroženih sil hkrati odstopili, kar je alarm resne institucionalne krize. Analitiki vidijo krivca za nastale razmere v Bolsonaru, ki pritiska na oborožene sile, da bi se v političnih bitkah postavile na njegovo stran. A te želijo ohraniti nevtralno držo, čeprav je predsednik na razne funkcije v državni administraciji do zdaj imenoval 6000 vojaških častnikov in zasedajo 21 ministrskih stolčkov.

V dvoletnem obdobju svoje vladavine je Bolsonaro od vojske zahteval neomajno podporo njegovi politiki, ki je v zadnjem času zaradi pandemije uperjena tudi proti guvernerjem zveznih držav, saj so ti kljub njegovim zahtevam in uredbam na svojih ozemljih uvedli strogo zaustavitev javnega življenja, policijsko uro, zaprtje šol, trgovin in drugih dejavnosti, da bi upočasnili širjenje okužb s koronavirusom. Do včeraj so v Braziliji našteli malo manj kot 12,7 milijona okuženih oseb, umrlo jih je 317.646, samo v torek je bilo 3780 smrti zaradi covida-19.

Bolsonaro želi pooblastila za čas vojne

Bolsonaro, ki se rad zgleduje po bivšem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, je velik nasprotnik ukrepov, ki bi krnili gospodarsko dejavnost in javno življenje, češ da ima ekonomija prednost pred zdravjem. Odstop obrambnega ministra Azeveda je povezan z burnim odzivom brazilskega predsednika na objavo poročila ministrstva za obrambo, ki je zapisalo, da so v spopadu s pandemijo zaščitne maske in karantena nujno potrebne. Bolsonaro je za novega ministra tega resorja postavil generala Walterja Brago Netta, ob tem pa je poveljstvo oboroženih sil v torek podalo svoj odstop. Braga Netto je v novi funkciji nato vsem enotam poslal pisni ukaz o praznovanju obletnice državnega udara 31. marca 1965, kar velja za nezaslišano v vsej Latinski Ameriki.

Pred nekaj dnevi pa je Bolsonaro zveznemu poslancu Vitorju Hugoju naročil, naj v spodnjem domu parlamenta predlaga zakon, s katerim bi bila njemu kot predsedniku države dodeljena posebna pooblastila za čas pandemije, enaka, kot če bi državo napadle tuje sile. S tem bi dobil v roke vzvode za omejevanje osebnih in političnih svoboščin. Opozicijske stranke in celo tiste, ki ga podpirajo, so ta predlog označile kot poskus državnega udara, zato ni bil izglasovan.

Cepljenje s kitajskim cepivom, ki ga ni dovolj

Vladno krizo so sicer sprožile parlamentarne zavezniške stranke z zahtevo po spremembah v vladi. Tudi sto bankirjev, ekonomistov in gospodarstvenikov je v javnem pismu terjalo glave nekaterih ministrov. Posebej moteč zanje je skrajno desni zunanji minister Ernesto Araujo, ki ga krivijo za slabe odnose s Kitajsko, zaradi česar si Brazilija pri njej ni izposlovala zadostnih količin cepiva. Očitajo mu, da je onemogočil nakup cepiv v Indiji in da je lani zavrnil ponudbo za 70 milijonov odmerkov cepiva od podjetij Pfizer in BioNTech, o katerem je Bolsonaro izjavil, da lahko človeka spremenijo v aligatorja. V Braziliji trenutno cepijo s kitajskim coronavacom, ki ga je kupila zvezna država Sao Paulo, a še zdaleč ne dovolj za 211 milijonov Brazilcev.