Zato, da opozorimo na mladinsko književnost, ki je denimo pri nas v zelo dobri kondiciji, a se tega premalo zavedamo. Najboljši avtorji za otroke in mladino, ki jih imamo, niso samo najboljši pisci za otroke, ampak so med našimi najboljšimi avtorji sploh. Je pa to tudi priložnost za spodbujanje bralne kulture. V slovenski sekciji IBBY v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana vsakič organiziramo bralnospodbujevalno akcijo z inovativnimi spodbudami za branje, ki so lahko v pomoč mentorjem branja, učiteljem, knjižničarjem… Zato je to tudi praznik, ki nas na neki način poveže v želji, da bi ustvarjali bralce za vse življenje.
Vaša bralnospodbujevalna akcija je letos povezana s 110. obletnico rojstva Kristine Brenkove. Vsebuje tudi priporočilni seznam 110 knjig, ki jih je napisala, uredila…Kristina Brenkova pooseblja duha IBBY, katerega vodilo je združevanje knjig in otrok. Če kaj, je ona počela prav to, in sicer tako kot avtorica, dolgoletna urednica pri Mladinski knjigi in prevajalka kot tudi promotorka branja, soustanovila je tekmovanje za bralno značko. Ni pa bila le povezovalka knjig in otrok, ampak tudi slovenskega in mednarodnega literarnega prostora. Pravzaprav je pomagala vzpostaviti mladinsko književnost v obliki, kot jo pri nas poznamo tudi danes.
Vsako leto izide v Sloveniji okoli 1500 otroških knjig, le okoli 60 odstotkov naj bi jih bilo kakovostnih. Kako naj starši izberejo prave?Dobro vodilo je priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga vsako leto izda Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo – Pionirska, oziroma znak zlata hruška, ki ga prejme najbolj kakovostna literatura. Gotovo pa lahko za rokav vedno pocukajo knjižničarje in knjigarnarje… Za kakovostno mladinsko literaturo – nič drugače kot za književnost za odrasle – velja, da bralca nagovori z zgodbo in z jezikom, da ob knjigi uživa in z njo raste. Gre torej za knjige, ki so celostno narejene kot dober izdelek; pri mladinski literaturi je dober prevod še toliko bolj pomemben, tudi neposrečena ilustracija lahko izniči delo pisatelja, in obratno…
Pred leti je veljalo, da nam manjka odlične sodobne izvirne mladinske produkcije, zdaj se zdi, da se stanje zelo izboljšuje…Zagotovo, imamo nekaj avtorjev, ki ustvarjajo na ravni najboljše svetovne književnosti. Znak tega je navsezadnje, da je bil Peter Svetina lani med nominiranci za Andersenovo nagrado. Vedno močnejša baza kakovostnih domačih del se krepi ravno zaradi vse večjega zavedanja, da je pri izdelavi knjige pomembno sodelovanje – knjiga ne potrebuje le dobrega avtorja, ki se ga prepozna in promovira. Za uspešno domačo književnost je ključno sodelovanje med avtorjem, urednikom, založbo, lektorjem, ilustratorjem…
