Sprehajalci ob Večni poti lahko te dni občudujejo cvetoče japonske češnje. Češnje, ki še danes cvetijo v nasadu, so k nam pripeljali pred dobrimi dvajsetimi leti, kot darilo japonske države. Za nasad z okoli sedemdesetimi drevesi skrbi ekipa Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. »Zdaj, ko so potovanja omejena, prav tako stiki, nas rastline povezujejo. Japonske češnje, ki se potem združijo s cvetenjem naših češenj, tako simbolizirajo povezavo daljne vzhodne kulture z našo in hkrati z drugimi celinami, saj povsod, kjer zacvetijo češnje, ljudje pod njimi uživajo,« je o cvetočem nasadu povedal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Jože Bavcon in pojasnil, da danes takšen uvoz dreves zaradi karantenskih pogojev za rastline ne bi bil mogoč.

Že pred dvema desetletjema so drevesa japonskih češenj, preden so jih posadili na zdajšnjo lokacijo, morala najprej v karanteno. »Japonske češnje so v Slovenijo prišle pomladi 1999 in so eno leto preživele v karanteni. Posajene so bile na posebej izolirani njivi v Botaničnem vrtu. Tam so bile pod stalnim nadzorom fitopatologov, da bi ugotovili, ali so morda z njimi prišle kakšne nevarne bolezni,« se spominja Bavcon.

Kakšne bodo posledice gradbenih del?

A odgovor na vprašanje, kako bujno bodo japonske češnje ob Večni poti cvetele v prihodnjih letih, je neznan. Lansko jesen je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) namreč porušil rastlinjak pri vhodu v objekt ob Večni poti, saj bodo na območju zdajšnjih objektov zgradili nove stavbe biotehnološkega stičišča (BTS-NIB). Drevesa bodo tako ves čas tik ob gradbišču, obsežna gradbena dela pa bodo zagotovo vplivala tudi na stanje dreves, ki so, kot so nedavno potrdili tudi na inštitutu, v slabem stanju. »Ker je nasad češenj tako zelo blizu obstoječe stavbe, ki bo v začetni fazi gradnje porušena in na njenem mestu zgrajena nova stavba, je postalo očitno, da bo gradnja negativno vplivala na nasad,« so pojasnili na inštitutu.

V preteklosti so zato na inštitutu tehtali med štirimi različnimi možnostmi, kako bi lahko uresničili gradbeni projekt in hkrati čim bolje poskrbeli za japonske češnje. Na koncu so skupaj s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve in ljubljanske univerze sklenili, da tako starih češenj ni več mogoče presajati, zato bo nasad ostal na zdajšnji lokaciji. Čas bo tako pokazal, kakšne bodo posledice bližnjih gradbenih del na drevesih. V ljubljanskem Botaničnem vrtu so sicer že pred časom opozorili, da bi morali nasad češenj upoštevati ob začetku projektiranja novega projekta in projekt tudi ustrezno prilagoditi.