Primanjkljaj sektorja država je v lanskem letu znašal 3,868 milijarde evrov ali 8,4 odstotka BDP, kar je za 4,075 milijarde evrov slabši saldo od tistega v letu 2019. Primanjkljaj centralne države je znašal 3,959 milijarde evrov, medtem ko sta druga dva sektorja ustvarila presežek; lokalna država v višini 83 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa osem milijonov evrov, je danes sporočil državni statistični urad (Surs). Leta 2019 so slovenske javne finance ustvarile presežek v višini 0,5 odstotka BDP, leta 2018 pa 0,7 odstotka BDP.
Prihodki države so bili za 4,6 odstotka nižji kot v letu 2019, v glavnem zaradi nižjih davčnih prihodkov. Davki na proizvodnjo in uvoz so bili nižji za 9,8 odstotka, tekoči davki na dohodke in premoženje pa za 9,4 odstotka. Državni izdatki so bili v primerjavi z letom 2019 višji za 14,8 odstotka, glavni razlog za tako visok porast pa so bili izdatki, povezani z odpravljanjem posledic epidemije novega koronavirusa. Subvencije so bile višje za 1,475 milijarde evrov ali za kar 425 odstotkov, socialna nadomestila in pomoči v denarju pa za 759 milijonov evrov oziroma 10,3 odstotka.
V zadnjem četrtletju 2020 1,1 milijarde primanjkljaja
Slovenija je zgolj v zadnjem lanskem četrtletju ustvarila 1,101 milijarde evrov ali 9,2 odstotka BDP primanjkljaja. Skupni prihodki države so znašali 5,303 milijarde evrov, s čimer so bili za 274 milijonov evrov ali za 4,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju leto prej. Davčni prilivi so se glede na zadnje četrtletje 2019 zmanjšali za 329 milijonov evrov ali za 11,9 odstotka, pri čemer so najbolj upadli davki na proizvodnjo in uvoz, in sicer za 207 milijonov evrov ali za 11,7 odstotka. Primanjkljaj države je v zadnjem četrtletju lani nekoliko blažila rast prihodkov od socialnih prispevkov; ti so bili za 68 milijonov evrov ali za 3,3 odstotka višji kot v enakem obdobju predlani.
Izdatki države so v zadnjem četrtletju 2020 znašali 6,404 milijarde evrov, kar je 910 milijonov evrov ali 16,6 odstotka več kot v četrtem četrtletju 2019. Najbolj so se povečali izdatki za subvencije, ki so bili za 443 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju 2019. Sledili so izdatki za druge tekoče transferje, ki so bili višji za 206 milijonov evrov ali 89,7 odstotka, predvsem zaradi ukrepov države za blaženje posledic epidemije. Izdatki za socialna nadomestila so bili višji za 144 milijonov evrov ali za 6,8 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za devet milijonov evrov ali 1,7 odstotka.
Javni dolg se je lani zvišal za 5,7 milijarde evrov
Slovenski bruto dolg je konec leta 2020 znašal 37,429 milijarde EUR ali 80,8 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2019 se je zvišal za 5,684 milijarde evrov ali za 15,2 odstotne točke BDP. Dolg države na centralni ravni je ob koncu zadnjega četrtletja lani znašal 36,766 milijarde evrov ali 79,4 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 889 milijonov evrov ali 1,9 odstotka BDB.
Izdatki za obresti so se zaradi nadaljnjega ugodnega gibanja obrestnih mer na finančnih trgih še naprej zniževali in bili v zadnjem lanskem četrtletju za 23 milijonov evrov ali 11 odstotkov nižji kot v enakem obdobju leta 2019.
Večina poslabšanja javnih financ v letu 2020 izvira iz ukrepov, namenjenih preprečevanju in omejevanju posledic epidemije, a fiskalni svet opozarja, da so lani hitro rasli tudi nekateri izdatki, ki s krizo niso neposredno povezani, kot je denimo rast stroškov dela ter izdatkov za blago in storitve. Poleg tega so nekateri protikoronski ukrepi takšni, da ne naslavljajo posledic krize oziroma jih naslavljajo na neustrezen način, tudi s slabšanjem strukturnega položaja javnih financ, je opozoril fiskalni svet.
