Možak je čez dva dni akcijo ponovil, škoda pa je bila večja, saj se je ogenj z zabojnikov razširil na elektroomarico in je polovica šole ostala brez elektrike, v novi številki Nedeljskega dnevnika piše Tomaž Bukovec. Žal pa to niso edini požari te dni, za katere sumijo, da so podtaknjeni. 24. marca je nekdo zanetil ogenj ob Domu kulture Velenje, tako da je zgorelo več stolov in miz, poškodovana pa je bila tudi fasada. 17. marca so mariborski gasilci v manj kot dveh urah morali gasiti zabojnike na kar petih lokacijah in očitno je bil tudi tam na delu požigalec. Po požaru pri Podkraju in še dveh na istem kraju pod Kovkom na Primorskem so se na Colu začele pojavljati govorice, da je na delu požigalec, še vedno pa je še kako živ tudi spomin na kar osem skoraj gotovo podtaknjenih požarov na Šentviškem hribu v Ljubljani marca lani in požige zabojnikov za Bežigradom.
Požigi predstavljajo težavo za gasilce in tudi policiste, saj lahko požigalec podtakne požar kjer koli in kadar koli, gasilci in policisti pa se proti storilcem borijo tudi z dodatnimi obhodi in stražami. Ob vsakem požaru kriminalisti in preiskovalci ugotavljajo vzrok, je pa raziskovanje zaradi gašenja in uničenja številnih dokazov seveda zelo težko. V veliko pomoč so jim lahko opazovanja gasilcev in prvih očividcev o barvi dima in plamena, s katerim se lahko ugotovi, kaj je gorelo, morda snovi, ki bi nakazovale na požig. V veliko pomoč so preiskovalcem različne nadzorne kamere in očividci, nemalokrat se storilci tudi vrnejo na kraj kaznivega dejanja.
Policija je v zadnjih letih obravnava od 40 do 80 požarov na leto. Storilce izsledijo v več kot četrtini primerov, zaskrbljujoče pa je, da je število podtaknjenih požarov glede na število vseh dokaj visoko – kar 5 odstotkov in več. Leta 2018, denimo, je bilo med vsemi požari kar 8 odstotkov namerno povzročenih.
V preteklosti je policistom pri izdelavi profilov pogosto pomagal danes upokojeni profesor kriminalistične policije prof. dr. Peter Umek, ki je že pred leti za Primorski dnevnik zelo nazorno pojasnil različne profile požigalcev in poudaril, da ima lahko podtikanje ognja različne motive. Maščevanje in sovraštvo, primeri konfliktov, ki so lahko povod za požar, so najpogosteje ljubezenski trikotniki, odnosi v službi, najemniški odnosi, prepiri zaradi dedovanja, sovraštvo med sosedi, razžalitev časti in podobni. Eden izmed motivov je tudi koristoljubje ali dobiček, motiv je lahko tudi prikrivanje drugega kaznivega dejanja (primer požiga Puba Cabana Cafe v Termah Čatež februarja 2020), saj ogenj uniči sledi, na primer prstne odtise in biološke sledi (DNK), in se s požigom poskušajo prikriti vlomi, poneverbe in tudi uboji ali umori. Poznamo tudi vandalske požige, ki jih izvedejo mladostniki v skupini, požigi pa so lahko tudi posledica ekstremnih prepričanj socialne, politične ali verske narave. Poseben tip požigalcev so tisti, ki se hočejo izkazati kot zelo budni (na primer varnostniki) ali celo gasilci.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Kam so vse naše tovarne šle?
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako smo obudili spomin na podjetja, ki so bila ponos slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, kaj o predlaganem zakonu o vodah meni okoljevarstvenik Uroš Macerl, zakaj novega slovenskega letalskega prevoznika ni na vidiku, kako smo se kljub hladnemu vremenu potopili v blagodejni izvir v soteski Klevevž na Dolenjskem, kako je ruski zlatar Peter Carl Fabergé za ruskega carja izdeloval dragocena jajca – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
