Katalonski parlament je včeraj še drugič v nekaj dneh zavrnil izvolitev kandidata nacionalističnih političnih strank Pera Aragonesa za predsednika regionalne vlade. Nenavadno je, da je njegovo izvolitev preprečila partnerica bodoče koalicijske vlade, to je stranka Skupaj za Katalonijo (JxCat), ki jo vodi Carles Puigdemont. Nekdanji katalonski predsednik namreč zase zahteva glavno besedo pri osamosvojitveni strategiji in ekonomskih odločitvah.

Večina, ki to ni

Znotraj osamosvojitvi naklonjenega bloka vlada med strankami zelo velika napetost in vzdušje na robu političnega razhoda. Nenavadno je, da ena od partneric potencialne koalicije dvakrat zapored prepreči imenovanje skupnega kandidata za predsednika vlade. Na parlamentarnih volitvah 14. februarja so vse tri sodelujoče stranke nacionalističnega bloka – levosredinska Republikanska levica (ERC), desni JxCat in leva Kandidatura ljudske enotnosti (CUP) – skupaj dobile 74 od 135 sedežev oziroma absolutno večino v regionalnem parlamentu. Čeprav so bile skupaj že v prejšnji vladi, pa se jim v mesecu in pol po volitvah ni uspelo dogovoriti o bodočem vladnem programu in skupni strategiji glede osamosvojitve Katalonije, kar je poglavitni motiv, ki jih združuje.

Načeloma so se zedinile le o tem, da stranki ERC, ki je med njimi prejela največje število glasov in 33 poslanskih sedežev, pripada položaj predsednika vlade, stranki JxCat, ki ima enega poslanca manj, pa mesto predsednika parlamenta. Stranka CUP z devetimi poslanci, ki sicer ne namerava vstopiti v vlado, je zadovoljna z mestom v kolegiju predsednika parlamenta ter z vključitvijo njenih zahtev v vladni program.

Dogovor o imenovanju predsednika parlamenta iz vrst stranke JxCat je bil izpolnjen 12. marca z izvolitvijo Laure Borras. Zatem je ona predlagala Pera Aragonesa iz vrst ERC kot skupnega kandidata za mesto predsednika Katalonije. Največ glasov na volitvah je sicer dobila Katalonska socialistična stranke (PSC), vendar njen vodja Salvador Illa nima možnosti sestaviti vlade. Z Aragonesom pa se je potem zapletlo.

Ideja o posebni instituciji, zadolženi za osamosvojitev

Na prvi razširjeni parlamentarni razpravi v petek so se poslanci JxCat po navodilih Puigdemonta pri glasovanju za predsednika vlade vzdržali. Tako je Aragonesa podprlo zgolj 42 od 135 poslancev (33 iz ERC in 9 iz CUP), 61 jih je bilo proti. Za izvolitev v prvem glasovanju bi potreboval absolutno večino 68 glasov. Na včerajšnji seji pa bi za izvolitev zadostovala navadna večina, se pravi več glasov za kot proti. Vendar je bil rezultat enak kot prej, saj so se Puigdemontovi poslanci spet vzdržali.

Stranka ERC namreč s stranko JxCat še ni dosegla sporazuma o sodelovanju, kot ga je s CUP, vodja poslanske skupine JxCat Albert Batet pa je večkrat ponovil, da izvolitev Aragonesa ne bo potrjena, dokler ne bo dogovora. Problem je strategija osamosvojitve, ker se ERC in na neki način tudi CUP zavzemata za pogajanja s centralno špansko vlado, medtem ko se Puigdemont nagiba h konfrontaciji. Puigdemont pri tem zahteva sprejem »enotne strategije« za osamosvojitev, pri čemer bi glavna beseda pripadala njemu v imenu Sveta za republiko. Gre za civilno organizacijo, ki jo vodi Puigdemont in bi se po njegovi zamisli spremenila v državno institucijo, v njeni izključni pristojnosti pa bi bilo odločanje o osamosvojitveni strategiji in potrebnih ukrepov za dosego tega cilja. Torej da bi se katalonska vlada ukvarjala s tekočimi administrativnimi zadevami, Svet za republiko pa z odnosi z Madridom in bi določal stališča vlade in parlamenta.

Mogoče tudi nove volitve

Puigdemontu je trn v peti pogajanje stranke ERC s špansko socialistično vlado Pedra Sancheza o možnostih izvedbe osamosvojitvenega referenduma. Zameri ji tudi, da poslanci ERC v španskem parlamentu podpirajo Sanchezovo vlado. Po njegovem bi vse to moral regulirati in pogojevati Svet za republiko kot glavni voditelj osamosvojitve, ERC pa na to vsaj za zdaj ne pristaja. Nesoglasja pa po poročanju lokalnih medijev obstajajo tudi glede delitve ministrskih resorjev in pristojnostih glede finančnih virov ter sredstev pomoči EU.

Po včerajšnjem neuspešnem glasovanju je začel teči dvomesečni rok, v katerem mora parlament potrditi Aragonesa ali koga drugega za predsednika vlade. V nasprotnem bodo 26. maja avtomatično sklicane nove parlamentarne volitve v juliju.