Tudi stroka se ni težko odločila, enotni so, da je treba ustaviti vse javno življenje za 11 dni: minister za zdravje Poklukar, njegova svetovalna skupina, Milan Krek (presenetil me je z bolj tekočim izražanjem), Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki… Še prvi epidemiolog, priljubljeni Mario Fafangel, je poudaril, da je »za«. Utemeljitev? S tem bi preprečili nepotrebne smrti, kolaps slovenskega zdravstva in pridobili čas za cepljenje. Zlasti veliko pa mi je sporočal Poklukarjev stavek: »Razlika med ukrepanjem in neukrepanjem je 500 smrti do poletja.« A o tem malo pozneje.
Janša, ki mu že teče voda v grlo, je ukrep (izjemoma?) v celoti podprl, prav tako Matej Tonin ter drugi ministri in poslanci NSi. Zdravko Počivalšek, pomagala sta mu poslanec Perič in Zmago Jelinčič (ki se je še petelinil, da je magister farmacije, in pri tem »poučeval« strokovnjake o virusih in terapiji nalezljivih bolezni), pa je bil proti takemu predlogu. Skliceval se je na potrebe gospodarstva in na psihološko krizo, ki se je še poglobila. Kaj je s krizo mislil, lahko zgolj ugibam. Verjetno na to, da smo državljani že dolgo vsega siti in strogim vladnim navodilom še zlasti ne bomo sledili. Se ponavlja pretekla zgodba, ko se je bivši minister Gantar boril za lockdown, Počivalšek pa ga je na koncu »premagal«, sem se spraševala. A tokrat mu ni uspelo. Zdi se, da je Poklukar močnejši, tudi Janša ni imel več posebne izbire, in je vlada, kot vidite, predlagano zaprtje sprejela.
Nekateri politiki so ponovno nekritično usmerili prst samo v neubogljive državljane, v pravnike, ki jim pišejo pritožbe, in v opozicijo, ki naj bi vse to spodbujala. (Razumem odločitev opozicijskih voditeljev, da se srečanja niso udeležili.) Nočejo sprejeti, da so glavni problem oni, vladajoči, in izguba zaupanja vanje zaradi znanih razlogov: vzvišena komunikacija, neživljenjski, nepotrebni in čez noč spreminjajoči se ukrepi, izjeme, dvojna merila, represija in kaznovanje itd. Namesto da bi ljudi razumeli, represijo še stopnjujejo, za kar se je na posvetu posebno zavzel Zmago Jelinčič. Seveda je za kaznovanje, drugih.
Naj povem, da soglašam s strogimi ukrepi, sem za »lockdown«, kot temu pravijo »ljubitelji« slovenščine. Zanje sem bila že v zgodnji jeseni, ko je vlada vse zamudila in poskušala na različne načine iz dneva v dan krpati situacijo. Zamočila je tudi skoraj milijon odmerkov cepiva, zafurala cepilno politiko, kar naenkrat so nehali cepiti starostnike nad 70 in pod 70 let in raje cepili športnike, znance prijateljev, zdravnikov, pomembnežev itd. Ne razumem Počivalška, da mu kljub izkušnjam še zdaj ni čisto jasno, da je kratkotrajno zaprtje države tudi za gospodarstvo boljši izbor, kot je dolgotrajno životarjenje.
In zdaj se vračam na omenjeno izjavo ministra Poklukarja: »Razlika med ukrepanjem in neukrepanjem je 500 smrti do poletja.« Malo jo bom spremenila: »Razlika med ukrepanjem in neukrepanjem je bila žal okoli 2500, 3000 smrti do letošnje pomladi.« Za to pa je odgovorna vlada Janeza Janše.
Polona Jamnik, Bled