Pandemija koronavirusa je prinesla veliko izzivov na več področjih našega življenja. »Meje med zasebnim in delovnim okoljem se brišejo, komunikacija se vse bolj seli na splet in družbena omrežja, strah in negotovost, povezana z virusom, pa se selita tudi v delovno okolje. Vse to lahko vzbuja veliko stresa, tesnobnosti, depresije in negativnih čustev,« poudarja učiteljica joge Lea Avguštin. Z njo se strinja tudi psihologinja Brigita Vončina: »Pandemija in z njo povezani ukrepi povzročajo pri posameznikih številne stiske, kadar pa je stisk preveč in jih ne obvladujemo več, se lahko posledično pojavijo tudi težave v duševnem zdravju. Na to opozarjajo številni strokovnjaki s področja duševnega zdravja, ki opažajo, da je v času pandemije bistveno več klicev na pomoč. Vzrokov za stiske ljudi je več. Na podlagi raziskave NIJZ glede potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covida-19 vidimo, da so posamezniki stiske najpogosteje doživljali zaradi strahu pred okužbo, strahu pred negotovo prihodnostjo in skrbjo glede izgube oziroma omejitve svoboščin.«
Ravnovesje med poslovnim in zasebnim
Pomembno je, da človek v teh negotovih razmerah in ob nenehnih spremembah vzpostavlja ravnovesje in ga tudi vzdržuje, pojasni izobraževalna trenerka in coachinja v Glotta Novi in Velnes akademiji Urška Vahtar: »Ko delamo od doma, je pomembna tudi dimenzija domačega prostora. Treba je dobro načrtovati in utiriti dnevne urnike, predvidevati fleksibilnost, postaviti prioritete, kaj vse želimo in zmoremo urediti v danih okoliščinah, na kaj lahko vplivamo in na kaj ne moremo. Dobro je najti ravnovesje zase, ki je lahko različno od drugih, torej ravnovesje med delom, zdravjem, družino in prijatelji, počitkom, hobiji, zabavo. To so lahko naši podporni stebri, znotraj katerih lahko iščemo ravnovesje za svoje zadovoljstvo in izpolnjenost.« Po besedah Vahtarjeve je ravnovesje pomembno tudi zato, da smo učinkoviti in aktivni ter optimalno delujemo na več področjih: »Pri tem nam je lahko v veliko podporo tudi duševni velnes. Treba se je prilagoditi in naučiti, da smo sami odgovorni zase, za svoje življenje, za zdravje in dobro počutje – za svoj duševni velnes. Zato je odločitev, da poiščemo prave informacije zase, zelo pomembna.«
Lea Avguštin je prepričana, da človek, ki se ne počuti dobro, tako telesno kot duševno, ne more dobro delati in delovati – tako zasebno kot profesionalno: »Veliko se poroča o upadu motivacije ter produktivnosti zaposlenih, ki so primorani delati od doma ter hkrati skrbeti za šoloobvezne otroke. Skrb za duševno zdravje na način, da znamo poskrbeti v prvi vrsti tudi zase in sami sebi nameniti košček časa v dnevu, je v tem času še kako pomembna, a je lahko zaradi finančne krize, težav z organizacijo dela in ukrepov, vezanih na telesno zdravje, hitro spregledana.«
Brigita Vončina razloži, da se upravljanje časa nanaša na vrsto veščin in tehnik, ki jih uporabljamo za to, da svoj čas ustrezno razporedimo in dosežemo zastavljen cilj: »S tem povezane dejavnosti vključujejo načrtovanje, organiziranje, določanje prednostnih nalog in tako dalje. Upravljanja časa se lahko naučimo, potrebna je tudi dobršna mera samodiscipline, nedvomno pa je ustrezna izraba časa prvi pogoj, da v življenju dosežemo cilje.«
Odgovornost vsakega posameznika
Pa se Slovenci dovolj zavedamo, kako pomemben je duševni velnes? Avguštinova pritrjuje: »Še pred leti, ko sem se udeležila tečaja meditacije, o tem nisem govorila na glas, saj ni bilo razumevanja v družbi in si skorajda veljal za čudaka, če si se ukvarjal s tem. V zadnjem letu ali dveh pa opažam, da se je to precej spremenilo, ljudje so postali bolj odprti in pripravljeni prisluhniti temam o meditaciji, jogi in skrbi za duševno zdravje.« Podobno mnenje deli tudi Vončinova: »Slovenci imamo zagotovo še veliko prostora za rast na omenjenem področju, predvsem pa za boljše zavedanje, da je skrb za duševno ravnotežje in posledično duševno zdravje v prvi vrsti odgovornost vsakega posameznika. Tudi pravočasno iskanje strokovne pomoči v primeru, ko postanejo duševne obremenitve pretežke in se z njimi ne moremo ustrezno spopadati, je seveda zelo pomembno.«
Kateri so trendi duševnega velnesa doma, kako lahko v zavetju svojega doma poskrbimo za dobro počutje? Avguštinova pojasni, da smo se bili s pandemijo primorani vsi preseliti na splet in prakticirati različne vadbe od doma: »Veliko lažje je, če si doma ustvarimo lasten kotiček za svojo prakso, svojo oazo dobrega počutja, kjer prižgemo svečko, morda dišečo palčko ter meditativno glasbo in se potopimo v čuječo prakso joge in meditacije. Dobrodošlo je, da si namenimo točno določen dan in uro, ko bomo vadili in si tako vzamemo košček časa samo zase. Na tak način lahko veliko naredimo za svoj duševni velnes. Je enostavno, ni pa lahko.«
Brigita Vončina poudarja, da so duševni velnes vse aktivnosti, s katerimi smo dosegli duševno zdravje: »Je več kot le odsotnost duševnih težav – pomeni tudi izpolnjenost lastnega življenja. Duševni velnes je lahko vse, od pogovora s prijatelji do poslušanja glasbe, ki nas pomirja, meditacije, joge, vaj čuječnosti, vizualizacije… Skratka, v domačem okolju lahko uporabimo popolnoma vse, kar nam prinese duševni mir in ravnovesje.«