Zakaj se ne bi podali v Šempeter v Savinjski dolini in se sprehodili po edinstvenem pomniku daljne zgodovine arheološkem parku Rimski nekropoli, raziskali najlepšo stran Pohorja ali dan preživeli v kobilarni Lipica?
Prava umetnina iz časov Rimljanov
Radoživi Rimljani so pokojne praviloma pokopavali daleč stran od mesta, tudi od približno 13 kilometrov oddaljene Celeie (Celja). Tako je nastalo zanimivo rimsko grobišče z zbirko nagrobnikov, ki so prava umetnina iz časa Rimljanov v Sloveniji in v srednji Evropi. Spomeniki so stari skoraj 2000 let, a so jih domačini odkrili šele leta 1952 leta po naključju pri opravilih v sadovnjaku. Med spomeniki je tudi grobnica Enijcev z rozetnim stropom in mitološko zgodbo Zevsa z Evropo. Ta odtis reliefa imamo Slovenci v potnih listih. Je pa v Šempetru še ena zelo zanimiva turistična točka – jama Pekel v osrčju kraške dolinice in potoka Peklenščica, ki je v tem pomladnem času pokrita s svilnato zelenim čemažem. V jami je med drugim najvišji podzemni slap v Sloveniji, visok štiri metre, in Tihi rov, kjer vlada popolna tišina, akustika pa je fantastična. V pradavnini so v jami živeli ljudje, saj so v njej našli človeške kosti iz paleolitika.
Na najlepši strani Pohorja
Trije kralji nad Slovensko Bistrico so priljubljena izletniška točka, za katero nekateri menijo, da je na najlepši strani Pohorja in je izhodišče za veliko pohodniških in kolesarskih tur tudi v spomladanskem času. Označenih kolesarskih poti v kombinaciji z makadamskimi in asfaltiranimi cestami z izhodiščem na Treh kraljih je kar enajst – različnih dolžin in višinskih razlik. Ture so dolge od 18 do 83,4 kilometra, časovno pa vzamejo kolesarjem od okrogle ure do dobre štiri ure. So pa zanimive tudi kolesarske ture, ki imajo cilj na Treh kraljih in se začnejo v Slovenski Bistrici, Rušah ali Oplotnici. Pohodniških poti, ki so še bolj oblegane kot kolesarske in se začnejo na Treh kraljih ali vodijo mimo, je kar petnajst. Poti so različno dolge, najdaljša ima dobrih 30 kilometrov; nekatere vodijo mimo znamenitosti Pohorja, med drugim mogočne Ramšakove lipe (na Mlinarjevi poti), muzeja NOB na Osankarici (pot do Tihega jezera), mimo slapov Mali in Veliki Šumik, številnih potokov in ribnikov ter čarobnega Črnega jezera v spokojnosti pohorskih gozdov. Kolesarske in pohodniške poti so označene z markacijami, s preprostim posnetkom QR-kode na markaciji je na voljo posebna mobilna aplikacija, ki je kolesarjem in pohodnikom v pomoč pri orientaciji in vir potrebnih informacij.
Čudežno je ozdravelo več ljudi
Bila je lipa, pod njo vinotoč Pri lipici, danes pa je tam kobilarna z lipicanci. Kobilarna Lipica je bila ustanovljena leta 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, odkupil lipiško posest od škofa Nicola de Cureta. Pogodbo o prevzemu Lipice so podpisali 19. maja istega leta, zato je ta dan še sedaj dan lipicancev. V vseh teh stoletjih je kobilarna doživljala lepe in zelo burne čase, leta 1943 so čredo lipicancev preselili v Hostoun na Češkem, po drugi svetovni vojni pa je bilo vrnjenih le enajst konj… Kdo ve, ali bi Slovenija še imela kobilarno Lipica, če ne bi leta 1959 predsednik takratne Jugoslavije Josip Broz - Tito z osebnim posredovanjem preprečil, da bi jo zaprli. Za obisk kobilarne Lipice si je treba vzeti kar ves dan in si ogledati muzej Lipikum, galerijo Avgusta Černigoja in stopiti še do doline lurške Matere božje. Domačini vedo povedati, da je po obisku omenjene doline čudežno ozdravelo več ljudi.
