Na fiskalnem svetu ugotavljajo, da se je dolg sektorja država po tem, ko se po občutnem povečanju v predhodni globalni finančni krizi ni povrnil na predkrizne ravni, v tokratni krizi ponovno močno povečal. Kljub temu pa njihova analiza kaže, da bi dolg sektorja država ob upoštevanju standardnih šokov in ohranjanju spodbujevalne naravnanosti denarne politike v naslednjih petih letih ostal vzdržen. Trenutno izredno spodbujevalna denarna politika, ki omogoča ugodne pogoje financiranja na trgih državnega dolga, je namreč kljub povečanju dolga spremenila percepcijo finančnih trgov in bonitetnih agencij glede srednjeročnih tveganj javnih financ, pojasnjujejo v fiskalnem svetu, pri čemer pa opozarjajo, da se lahko pogoji financiranja tudi spremenijo.
»Opozorilo je na mestu, ker v ugodnih gospodarskih časih fiskalna politika praviloma ne zagotovi ustreznega znižanja dolga oziroma ne ustvari fiskalnega prostora, ki bi tudi brez podpore denarne politike - kot v trenutni krizi - zagotavljal dostop do trgov ter omogočal ustrezno obsežno in aktivno proticiklično politiko v recesiji,« so navedli. Trenutno ugodna razlika med obrestnimi merami in rastjo gospodarske aktivnosti lahko poleg tega zamegli nastajanje neravnotežij, njeno hitro spremembo pa običajno spremlja visoko povišanje dolga sektorja država.
Tveganja se povečujejo
Ob tem ostajajo prisotna oziroma se bodo ob nadaljnji odsotnosti ukrepanja ekonomske politike še dodatno poglabljala predvsem dolgoročna tveganja glede vzdržnosti dolga. Tveganja, ki jih nakazuje analiza dolgoročne vzdržnosti dolga, bi prišla do izraza še posebej, če bi morebitno zaostrovanje pogojev financiranja sovpadlo s pričakovanim hitrejšim naraščanjem javnofinančnih stroškov, pogojenih s staranjem ter s tem povezanim krčenjem prihodkov.
Tveganja pa s tem niso zajeta v celoti, saj se lahko v prihodnosti javnofinančni stroški povečajo tudi zaradi ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami oziroma s kakršnimkoli prevzemanjem dodatnih obveznosti sektorja država. S povečanimi možnostmi za velike šoke v prihodnje pa se veča tudi potreba po vzpostavitvi ustreznih fiskalnih blažilcev, so še dodali na fiskalnem svetu.
