Optimizem glede hitrega okrevanja ameriškega gospodarstva pa je tudi razlog za previdnost vlagateljev. Napovedana pospešitev gospodarske rasti v povezavi s povečano državno potrošnjo namreč močno vpliva na pričakovanja bodočih inflacijskih pritiskov. Če se bodo uresničili, bo ameriška centralna banka (Fed) primorana zaostriti monetarno politiko, kar bi posledično zaviralo potek prihodnjega okrevanja. Predsednik Feda Jerome Powell sicer skuša pomiriti vlagatelje in trdi, da trenutna rast ne bo občutno vplivala na inflacijo. Dodatno zagotavlja, da Fed ne bo zmanjševal spodbud, dokler gospodarstvo ne bo popolnoma okrevalo, pa še takrat naj bi monetarno politiko zaostrovali zelo počasi in postopno. Powell je sicer pohvalil nedavne spodbude Bidnove administracije, češ da bodo bistveno izboljšale ekonomsko sliko države, ne glede na rekorden državni dolg.
V nasprotju z ZDA je v Evropi v tem trenutku manj razlogov za optimizem. Na stari celini se pripravljamo na tretji val epidemije, nekatere države spet zapirajo gospodarstva. Poleg tega se bo kmalu začela turistična sezona, ki pa bo, kot kaže, ponovno okrnjena. Francija je že uvedla štiritedensko zaprtje v nekaterih regijah, vključno s Parizom, potem ko je število okuženih doseglo rekordne vrednosti po lanskem novembru. Italija je prav tako napovedala zaprtje čez velikonočne praznike. Evropska komisija je razočarala pri zagotavljanju cepiv prebivalstvu, še posebej po polomiji z družbo AstraZeneca. V Bruslju so si obetali, da bodo v prvih treh mesecih letošnjega leta razdelili 160 milijonov odmerkov cepiva, kar bi zagotovilo 22-odstotno precepljenost, v drugem četrtletju pa naj bi dobavili še dodatnih 380 milijonov odmerkov, kar bi bilo dovolj za 60-odstotno precepljenost. V resnici pa so doslej pridobili zgolj 70 milijonov odmerkov v primerjavi s 154 milijoni odmerkov v ZDA na primer. AstraZeneca načrtuje, da bo proizvedla okoli 100 milijonov odmerkov v prvih šest mesecih, kar je 170 milijonov pod planom.
So pa pozitivno presenetili podatki, ki merijo ekonomsko aktivnost v evrskem območju. Kompozitni indeks PMI družbe Markit, ki meri aktivnost v proizvodnem in storitvenem sektorju, se je marca povečal na vrednost 52,5. Ravni indeksa nad 50 kažejo na ekspanzijo, zadnja vrednost indeksa pa je najvišja od leta 2018, kar je predvsem posledica visoke rasti proizvodne aktivnosti, najvišje v zadnjih 23 letih. Kratkoročno je sicer rast proizvodnje nekoliko ogrožena zaradi trenutnega pomanjkanja mikročipov in kemičnih sestavin na svetovnem trgu, olje na ogenj pa je prilila še nasedla ladja v Sueškem prekopu, zaradi katere se bodo zamude pri dobavi, predvsem v Evropo, še nekoliko podaljšale.