Čeprav so na ljubljanski mestni občini v začetku marca napovedali, da bodo porušili betonsko-opečnati zaletni stolp pri Debelem vrhu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki je edini ostanek nekdanje smučarske skakalnice na Galetovem, so si očitno premislili. »Čeprav je bilo sprva predvideno rušenje stolpa, saj so rezultati statične analize, izvedene lani, pokazali, da je 18,5-metrski stolp precej dotrajan, smo se odločili, da ga ustrezno zavarujemo in ohranimo,« so sporočili z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, kjer so za gradbena dela sicer pridobili že vsa potrebna dovoljenja.

Na občini so o rušitvi začeli razmišljati lansko pomlad, ko so opazili, da nekateri pogumneži na stolp, ki propada, je dotrajan in svojemu nameni ne služi že vse od leta 1967, tudi plezajo. »Nekateri predvsem mlajši obiskovalci krajinskega parka se na stolp povzpnejo, čeprav to ni dovoljeno. Posledice bi lahko bile katastrofalne, saj je statika objekta slaba,« je v začetku marca opozoril Jurij Kobe z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet ter dodal, da so zato stopili v akcijo in začeli iskati rešitev za prihodnost ostankov smučarske skakalnice na Galetovem.

Stolp bi lahko utrdili s stopniščem

Ljubljanski podžupan Janez Koželj je za Radio Študent potrdil, da je bila prav slaba statika glavni razlog za odločitev, da stolp porušijo, hkrati pa je k odločitvi prispevalo tudi dejstvo, da bi bila obnova draga in da zavod za varstvo kulturne dediščine nekdanjega zaletnega stolpa, zgrajenega po načrtih Stanka Bloudka, ni zaščitil. »Zato se je zdelo logično, da ga podremo in naredimo kaj drugega,« je pojasnil Janez Koželj in napovedal nadaljnje korake občine: »Odločili smo se, da še enkrat preverimo statiko. Konstrukcija ni povezana, zato bi poskusili te štiri stranice povezati s stopniščem na sredini, uredili bi tudi kemično stranišče. To bi bila potem ena taka točka, ki služi krajinskemu parku,« je navedel podžupan.

Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so pojasnili, da preučujejo tehnične rešitve sanacije, hkrati pa priznali, da je bil eden od razlogov, da rušenja vsaj za zdaj ne izvedejo, odziv javnosti. »Stolp ima med občani veliko sentimentalno vrednost, saj ohranja športnega duha in spomin na Stanka Bloudka,« so sporočili z občine.

Rušenje preprečili s plakati

Kmalu po tem, ko smo v Dnevniku poročali, da namerava občina leta 1954 zgrajeni zaletni stolp nekdanje 70-metrske skakalnice na Galetovem porušiti, so se namreč ob stolpu pojavili protestni plakati, s katerimi so obiskovalci krajinskega parka občini sporočili svoje nestrinjanje. Hkrati se je na družbenih omrežjih razvnela razprava o (ne)ustreznosti rušenja in kaj bi na Debelem hribu lahko uredili namesto propadajočega stolpa. Med pogostejšimi predlogi je bila obnova stolpa ali gradnja novega, ki bi v prihodnje lahko služil kot razgledni stolp, nekateri pa so predlagali tudi, naj po morebitni rušitvi v tem delu krajinskega parka ostane zgolj urejena jasa, saj da je mestni gozd že zdaj preobremenjen z novogradnjami.

Odločitev, da stolp v krajinskem parku ostane, so ob tem pozdravili v pobudi ZaMestoPoDveh, kjer so od uporabnikov družbenih omrežij prejeli tudi nekaj inovativnih predlogov, kako bi stolp v prihodnje lahko osmislili. Med predlogi so bili na primer preureditev stolpa v plezalno steno ali sončno uro, vsako nedeljo pa bi z vrha stolpa lahko točno opoldne »pokukal« šišenski skakalec.

Da je ostanek nekdanje smučarske skakalnice na Galetovem »pomemben del kolektivne zavesti Ljubljančanov in predstavlja kulturno dediščino, četudi (še) ni vpisan v register«, se strinjajo tudi ljubljanski mestni svetniki iz svetniškega kluba Levica. Ob tem so mestno oblast opozorili, da je »športna dediščina zelo dragocena, saj se hitro uničuje oziroma degradira« ter da »Bloudkova dediščina in z njo tudi šišenski stolp predstavljata del zgodovine športa v Sloveniji.« Občino so zato pozvali, da stolp ohrani in mu nameni novo namembnost. Na občini so sicer že v začetku meseca pojasnili, da bi se morali, če bi želeli na območju stolpa urediti nove vsebine, dogovoriti z lastniki sosednjih zemljišč. Občina je namreč lastnica le manjšega zemljišča s stolpom, medtem ko so zemljišča v okolici v zasebni lasti.