23. festival dokumentarnega filma: O otrocih, takšnih in drugačnih

Punčka režiserja Sébastiena Lifshitza je dokumentarec o dečku, ki se od drugega ali tretjega leta naprej razglaša za punčko. Ob vstopu v šolo starši poiščejo strokovno mnenje, ki jim potrdi, da je Saša transspolni otrok. Začne se levitev iz hlačk v krilca, ki je na eni strani osvobajajoča za dekletce in njeno družino, na drugi pa skrajno mučna predvsem zaradi rigidnega ravnatelja, učiteljice baleta, skratka zaradi sistema, ki na francoskem podeželju tiči v tradiciji. Če je Saša posneta predvsem v njeni ranljivosti in zaprtosti, je mama (v večni odsotnosti očeta) tista, ki nenehno in v presežku zaščitništva pojasnjuje dogajanje v Saši, zatiralskost družbe in svoje stiske ob otrokovi odrinjenosti. Tisto, kar film ob ukvarjanju z biologijo in družbo nekako spregleda, pa je problem kulturne determiniranosti obeh spolov, torej tradicionalne binarnosti, tudi na ravni znakov (balet versus šport, dolgi ali kratki lasje ipd.), ob popolnem zamolčanju tretje možnosti, ko te družba ne sili več v izbiro, ampak ti dopusti življenje v transspolnosti, v vmesnem prostoru, kjer je svoboda biti to, ono ali tisto. Ta zamolk je še toliko bolj nenavaden v času, ko je ponekod ta tretja možnost uradne identitete že uzakonjena.