Biti lastnik hišnega ljubljenčka je tudi obveza in odgovornost, ki se začne s trenutkom, ko ljubljenček vstopi v naše življenje. »Rečemo lahko, da je odnos Slovencev do hišnih živali na evropski ravni. Hišne živali so večinoma vpete v družinsko življenje in se v sožitju s svojimi ljudmi dobro počutijo,« je povedal priznani kinolog Jože Vidic in dodal, da se mora vsak skrbnik temeljito poučiti o psihičnih in fizičnih potrebah hišne živali, še preden si jo omisli.
Poleg ljubezni tudi nezaželeni zajedalci
V socialni izolaciji je lastništvo hišne živali velika prednost za živali in lastnike. »Otroci in odrasli so v času korone veliko več doma, zato so njihove hišne živali deležne veliko več pozornosti kot prej. Mislim, da bodo psi korono pogrešali, hkrati pa me skrbi, kaj se bo z njimi dogajalo in kako bodo prenesli, ko bo šlo vse po starem.« Tudi veterinar Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana, v zadnjem letu opaža povečano število posvojitev zapuščenih živali. »Leto 2020 odstopa od zadnjih let v vseh pogledih. Sprejeli smo celo manj zapuščenih psov. Po drugi strani pa smo oddali več živali kot leto prej. Povpraševanja je bilo še več in zavetišče je bilo ob koncu leta skoraj prazno.«
Hitra obravnava zajedalcev
Psi in mačke pa lahko poleg velikega veselja in topline prinesejo tudi neželene obiskovalce – zajedalce, ki lahko povzročijo resne zdravstvene težave. Slovenija spada med države, v katerih je velika verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. »Včasih je veljalo, da klopi postanejo aktivni zgodaj spomladi. Ob vse toplejših zimah pa so klopi lahko aktivni že celo sredi zime, če se sploh umirijo,« je opozoril Oman. Zato je pomembno, da žival po vsakem sprehodu pregledamo in klope takoj odstranimo. »Klopa je najbolje čim prej odstraniti. Dlje ko je prisesan, večja je verjetnost okužbe. Pri odstranjevanju si je najbolje pomagati s pinceto ali različnimi kleščami za odstranjevanje klopov. Pri tem pazimo, da ga izvlečemo in ne odtrgamo. Predvsem moramo paziti, da ga primemo za glavo in ne stiskamo za telo, ker s tem pospešimo izločanje sline in z njo izločanje morebitnih povzročiteljev bolezni. Enako povzroči tudi vznemirjanje klopa z raznimi olji, kremami, razkužili ali mencanjem. Odstranjevanje naj bo hitro, odločno, a z dovolj občutka, da klopa ne odtrgamo.« Klopom pa so izpostavljeni tudi lastniki živali, saj se več gibljejo v naravi, poleg tega najpogostejša vrsta klopov, tako imenovani gozdni klop, zajeda tako živali kot ljudi. Dokler še ni prisesan, se lahko prenese z živali na človeka.
Nasprotno od klopov pa so bolham živali izpostavljene vse leto in po ocenah strokovnjakov povzročajo več kot polovico kožnih težav pri domačih živalih. »Eden prvih znakov je gotovo praskanje. Če opaziš eno bolho na psu, jih je že sto okrog njega. Na bolhe lahko pomislimo takoj, ko v kožuhu oziroma na koži ljubljenčka najdemo črne pikice, ki se na belem papirju ob dodani vodi obarvajo rdečerjavo. Gre za iztrebke bolh in potrditev diagnoze, tudi če ne najdemo nobene bolhe.«
Odrasle bolhe, ki živijo na živali, predstavljajo samo 5 odstotkov celotne populacije. Glavno jedro težave, kar 95 odstotkov vseh bolh, se skriva v domačih prostorih v obliki jajčec, ličink in bub. »Ob zdravljenju je pomembno zdravila dajati dovolj dolgo, če že ne redno. V trgovinah za živali so na voljo tudi popularni naravni pripravki, ki pa ne dajejo ustrezne zaščite. Pogosto delujejo le kot odganjalci in učinek se hitro zmanjša,« opozarja veterinar Oman. »Prednost pri izbiri imajo zagotovo kombinirani pripravki, kot je Krkin Fypryst Combo, ki učinkujejo tudi na razvojne oblike. Zdravila v obliki kožnega nanosa imajo na zajedalce kontaktni učinek, jih ubijejo in s tem dajejo tudi boljšo zaščito pred prenosom bolezni z zajedalca na žival, navsezadnje tudi na človeka.«